Ljubezniva gospica!Pro primo: srečno, veselo in plodonosno novo leto! –Čakal sem, »Slovenko«, da Vam morem kaj novega pisati iz naše meglene in filisterske Ljubljane. Dobivši jo v roke, prečital sem jo v eni sapi. Evo nekoliko subjektivne, torej nikakor ne vsiljive kritike:Vvodna pesen je jako okorno skrpucalo prekrasnih, dušo in srcé vznesujočih, pa sila obrabljenih fraz in tirad. Vsebina stara – oblika prav »od muh«. Nù, Vaš »ženijalni Zamejski« – le Primorcem znan vrabič! – pač ne more drugače čivkati; zakaj fraza mu teče – v krvi! – Zamejski je učenec Gregorčičev, zato pa prav slaba kopija njegova v obliki, duha pa ni tistega niti za najrafiniranejši nosek najfinejše Slovenke. – Mimogredé bodi povedano, da Zamejski sploh nikdar ni bil resničen pesnik po poklicu, nego le spreten kovač. Morda menite Tržačanje in Goričani povsem drugače; nù, »slovenska moderna« – zasovražena zlasti inpotentnemu pisatelju Dobrinu (Fajdigi): ecce »Edinost«! – ga polaga v posteljo z Ganglom, Funtkom, Hribarjem in s takimi patetičnimi, v zvonkljajoče rime in rimice zatelebanimi versifikatorji. –Vaš članek – zakaj brez naslova? – bi bil prav dober, če bi ne bil njega vvod prenagljen in če bi bil prazen tistih strašnih citatov. –Povestica »Triglav« – spisal »idealist«??! – je preočividno hofiranje »beraškim«, – a »plemenitim, izobraženim« učiteljicam. »Idealist« je bržčas nesrečno zaljubljen; zato imejva usmiljenje s to ubogo paro!(: Zdi se mi, da sem v nadaljevanju povesti zamenjal Cirila z Antonom. Torej prosim, da pazite pri korekturi: Anton* ima Franjico, učiteljico ter piše (prvo!) pismo Ivanu. Ciril se togoti nad zaljubljencema ter se končno – radi vlačugarske guvernante – sam usmrti. Izvolite torej na to paziti, da ne nastane zmešnjava!)»Vidini« pesnici sta – zlasti prva – prav lepi. Od g. Vovk se je nadejati še mnogo dobrega, če bo: 1) poznala resnično, ne v domišljiji komponirano, življenje; 2) če bo stroga kritikarica do sebe same; 3) ne gol posnetek ohrabljenih sujetov! – »Mladostne sanje«! Zdi se mi, kakor da jih je spisala neka mlada gospa – učiteljeva. Ali se motim? – Sicer pa: sram bodi »Dragico«, da se je poročila s »Stankom« (!), ko vendar ljubi »Davorina«. Če Davorin še živi, se ta le sentimentalna »Dragica« v zakonu le ostudno prostituira (!!); torej je zaničevanja vredna ženščina à la »Fe – o – do – ra« gospe Pajkovke! –Spis o ž. emancipaciji je dober; le za »Slovenko« je menda ponekod prestvaren, torej suhoparen, pretežek. V odstavku – spočetka –, ki se začenja z besedo »Pomanjkanje« – (grda ital. beseda! – zakaj ne »nedostatek« ?) – je za besedo »tolikanj« izpala beseda »manj«. Ali ne? –Kdo je spisal članek o družbi sv. C. in M.? G. Luka S. ali gospa L. S.?? V poslednji vrsti, v prvi koloni čitam namreč: »... bomo me Slovenke« ... in v poslednji vrsti spisa: »… hočemo me«. Ali je gospod L. Sv. včasih tudi – dama? – ali kako? – – –To sem sitnež, kaj!? –Göstlov članek je preobširen ter ne pove nič novega. A umesten je za »Slovenko«! –Kunčev spis je prav zanimiv ter Vam izvestno pridobi naročnic. Tudi jezik ima lep. Ali je njegov? –1. štev. »Slovenke« je navzlic navedenim nedostatkom prav simpatična in dobra. Le leposlovja je premalo, pa tiskovnih napak preveč. /: Ecce str. 4. 2. kol. v 11. vr. od spodaj! :/ Ako Vam smem kaj svetovati: posvetite v prihodnje vedno vsaj. 3 cele strani leposlovju. Za razprave in člančiče Vam ostanejo še 4 in za inserate ena stran.! Tiste tičke – ecce str. 4. in 5.! – izpustite, ker kradejo prostor! Črta zadošča. –Format je prikupljiv, tudi papir je prav čeden. Na prvi strani so Vas ukanili vsaj za 5 vrst! – Le nahrulite tiskarno, da dobite rešpekt, sicer Vam puste pol lista praznega in eno 1/4 Vam namažejo s tički! Z »Vesno« so hoteli tudi tako delati.Toliko o »Slovenki«. –Sedaj pa »Edinost«. Prosim Vas recite vendar g. Cotiču naj za Boga ne sprejema prav vsake bedarije v svoj list, če je le prav idealno solzna! V Lj. se vse norčuje iz »Edin.« radi spisov à la »Karamfil s pes. groba« spisal Fajdiga in »Nazaj v deželo sveto!« Ali nima Cotič res nič kriticizma? Sprejemati take pol blazne kolobocije more le človek, ki nima nobenega ukusa!! – Fajdiga se navdušuje nad smetišnico,** s katero se je »igral« »njega dni« ženijalni Prešerin! Čudno, da ni iztaknil kje neko prevažno posodo iz porcelana ter jo poslal ljub. muzeja kustosu Müllnerju, češ: »To sveto(!) posodico je rabil dve-triletni Franek Prešerin, kadar je bilo – »potreba«: »torej odkrij se naturalist in spoštljivo se pokloni temu narodnemu talismanu!« – Dobrin je blaznik! –Pa kaj se zaletava zopet v »Lj. Zvon«, oz. v njegove pesnike »Ed.?« Že parkrat si je nakopala liter. borbe, pa še ne miruje! Potem stisne bojazljivec pa rep mej noge, ko ga vse bombardira. To je nedosledno in nepošteno. – Tudi neslani Holz ne more nehati zadirati se ob me. Prokleto je omejen, da nima že 4 mesece druzega v mislih, nego vedno le svojo »karikaturo«! –A propos: ste li Vi kdaj kako pesen – in kje? – priobčila? Napišem Vam članek o slov. pesnicah. –Zdravi!Vas odkritosrčnirealist* Recte: Vidic!** »poezija je pa vendar le poezija« (Fajdiga) makar v – smetišnici!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.