ID
1175
Pošiljatelj Ivan Cankar
Prejemnik Zofka Kveder
Poslano iz Dunaj
Poslano v Praga
Datum 03.08.1902

Draga gospa!

Tudi meni je pisal Govekar o resurekciji »Slovana«. Kedaj prične izhajati, ne vem, a obljubil sem mu svoje sodelovanje. Velikega upanja nimam. Iz takih tal, kakor so tam doli, iz tiste družbe ne more vzrasti tako kmalu kaj blagopridnega. Sploh pa bomo videli. Bolj me je razveselilo, ko mi je pisal, da prične izhajati tudi humoristični list, ki mu bo urednik Miljutin Zarnik. Zdi se mi, da je Zarnik duhovit človek.

Vi me nekoliko tolažite — čisto brez potrebe. In celo malo smešno se mi zdi to — jaz imam tako fin čut za smešne stvari. Seveda je smešnost vsa na moji strani — poglejte me, jokavega otroka, ki se cmeri in ki ga tolaži ljubezniva starejša sestra. O, starejša sestra! — Ne, draga gospa, ni me treba tolažiti, drugače bi se smejal ob vsi svoji jokavosti.

Povem Vam torej bolj po fantovsko in brez vse sentimentalnosti: prokleto je dolgčas tukaj, prokleto je dolgčas povsodl — Vi pravite, mlad si itd. — no, dolgčas je, basta! Kakor se ne morem otresti samega sebe, svojih rok, svojcga nosa — tako se ne morem otresti tistega ostudnega pesimizma, ki je legitimni sin moje sentimentalnosti. K oblakom in k solncu gledajo najrajši tisti, ki stoje v mlaki.

Pisati sem Vam mislil samo o literaturi — ali prišlo mi je do grla. Nič drugega nego literatura, celo življenje literatura — o Bog, celo življenje nič drugega nego kup papirja! In jaz in moje življenje ni za vse Ijudi na svetu in ne bo nikoli nič drugega nego kup lepo popisanega papirja.

To je strašno! Kadar pridem v Prater med neznane ljudi, pravim, da sem krojač in veselo mi je pri srcu. Nazadnje sem krojaču celo malo podoben.

Jaz rnislim, da ne pridem dol pred septembrom. Rad bi Vas videl in tudi gospo Dolinarjevo in vse tiste dobre ljudi, ki jih je tako malo tam doli in ki jih tukaj sploh ni.

Ali veste kaj me drži v tem gorecem prahu? Jaz sem tako slab — z desnico bi vzdignil Semernik in kar je gora tam okoli ter povezal vse skupaj v robec, levica pa je tako slaba, da bi se niti s kanarčkom ne skušal. Ah, gospa, in jaz sem levičen!

Posebnega Vam res nimam nič pisati. Ali naj se lažem? —

Z najlepšim pozdravom udani Vam



3. aug. 1902.

Lep pozdrav tudi gospej Dolinarjevi.



Ivan Cankar

KORESPONDENCA

Faksimile tega pisma še ni na voljo.