Draga Julka!

Vem, da že zopet misliš, da Ti nočem odpisati, kakor je moja navada, ali jaz sem prejel Tvoje pismo šele danes, to je v torek. Sedaj smo imeli pet dni prosto zato pa nisem dobil pisma. Imam se dobro, kopljem se večkrat, ali vendar ne misli da je ljubljanska voda tako čista in pripravna za kopat kakor Unca. Pišeš mi, da si mi ujela nekega hrošča, zelo sem radoveden kakšen da je zato ga ja ne pozabi o priliki v Ljubljano, mogoče še živega!? Grlice če hočeš Ti tudi preskrbim. Pisal bi Ti še kaj, pa se spomnim ničesar. Včeraj ponoči ob 2. Uri je pri nas silno treskalo, dež je lil kakor iz škafa, tako da je bilo človeka kar groza. No pa saj veš da je moglo precej bobneti, ko sem se jaz zbudil ki tako trdno spim. Treščilo je v Udmatu v neko hišo in jo zelo grdo razrušilo; ljudem pa vendar ni bilo krivice. Ker upam, da se kmalu vidimo sklenem pisemce.
Te pozdravlja
kakor tudi vse druge doma
Tvoj
Josip
5. 7. 98