ID
1469
Pošiljatelj Dragotin Kette
Poslano iz
Poslano v
Datum

Dragi Oton!

Čas je že, da Ti pišem, kaj ne da. I no, kaj posebnega ni sedaj ne boš izvedel od mene. Midva nimava do sedaj še nič druzega skupnega kot pesmi. Torej govorimo o tem. Hvala Ti, da sem dobil po posredovanji Murnovem Tvoje novejše izdelke. Od zadnjič poslanih se pač razlikujejo, dragi, kot noč in dan. To mi več kot ugajajo, zató, ker že več ne drhté takó na površij, ampak se tu pa tam utopé v globine človeškega srca. Sicér pa kaj se meniš, Zupančič, za moje ali za kacega druzega mnenje. Kar Tebi ugaja, je dobro. In prav imaš. To je tudi môje prepričanje in sploh prepričanje vsakega pametnega človeka, ki si ne laska in svoje napake spozna, — Slišim, da misliš izdati svoje otroške pesmice. Ali si jih že ponudil kakemu knjigotržcu? To ni le praktična ideja, ampak tudi srečna ideja, kajti ne glede na denar, ki ga dobiš, koristil boš s tem mladini, ki navzlic ogromnemu broju mladinskih spisov nima nijedne zbirke trajne vrednosti. — Sedaj pa, Zupančič, s Teboj jedno odkrito besedo. Prosim Te, izrazi se jasno in odkritosrčno o našem Murnu. Še popreje Te pa prosim, ohrani moje vprašanje za-se. Murna bi užalilo, ako bi zvedel, da o njem dvomim, da o njem nimam še prave sôdbe. In res je nimam. Čital sem že nebroj njegovih proizvodov, ali méni neče biti jasno, kaj je v ti duši. Jaz vidim v nji dobro srce, hrepenenje po višjih vzôrih, razumevanje narave in še mnogo druzega. In vendar nimam še odgovora na vprašanje: Ali je samó Duh, ali tudi Sin — znanik — učitelj? Ali si je jasen, kaj hoče? Njegovi novejši izdelki mi dosti bolj ugajajo nego poprejšnji. In vendar še nisem na trd- nem. To je čudno. O Cankarju, o Tebi, o Ganglju, o Kralju i. dr. sem si takój lahko naredil sôdbo, o njem si je ne morem. In to me muči, kajti kakó naj govorim z njim odkritosrčno, ako pa še ne vem, kdo da je. Kako pa naj ga sicér spoznam kakor iz pesmi? Iz pisem? Hm, ta se baš lako zibljejo na površji kakor naša. Vsakdanjosti, nič kot vsakdanjosti. Iz občevanja? Kje sva pa skupaj? — Kaj misliš Ti? Povej odkritosrčno! — Njemu sem poslal svoje pesmi. On Ti jih lahko da. Ugajale Ti menda ne bodejo, ker so prestarokopitne po Vaših mislih. Ali jaz sem moral tu ostati, namreč pisati sonete, dokler se jih nisem naveličal. Odslej bom tudi jaz poskusil pobrenkati na druge strune. — Prosim Te, nikar preveč ne odlašaj z odgovorom, ampak piši mi dolgo, dolgo pismo in kar Ti na srcu leži, vse, vse mi povej. Morebiti se bolje spoznava, bolje razumeva, bolje spoštujeva. Zdrav!

Ostanem Tvoj odkritosrčni prijatelj

Dragotin Kette.

Faksimile tega pisma še ni na voljo.