Ljubljana, dne 26. IX. 1897
Predragi!

Pritožuješ se, da Ti ne pišem, toda tudi sam mi nisi pisal razen treh dopisnic ničesar. Gledé vseslovenskega shoda in našega komersa pa si menda dovelj čital v »Narodu«. Posebnega nimam ničesar dostavljati. Komers je bil prav čeden, udeležba velika, dasi se ga »bogovi« niso udeležili. Tem ljudem je itak literatura, znanstvo in umetnost le šport in špas. Kakih stanovskih
interesov pa tudi nimajo, ker so bogati. Odbor se še ni konstituiral. Rutar ima sedaj druzega dela veliko. —

Zunanji člani so seveda bolj proforma, pa da morejo kaj svetovati ali pisati o ideji v časnike. —

Z novim letom prevzamem morda uredništvo »Lj. Zvona«, če se ga Bežek ne bo preveč držal. Takrat se pa že pomeniva za sotrudništvo v »večjem stilu«. Jaz mislim, da ostanem precej na Bežkovem stališču, kar se tiče znanstva. Gledé leposlovja bom pa seveda liberalnejši. Tudi v »listek« mislim spraviti malo več življenja. Kritik o ničevnih knjižicah ne bi prinašal, pač pa o važnih pojavih literature sploh. Torej pred vsem slovanske, pa tudi drugih, lit. novosti francoske, italijanske, švedske in angleške. Držal bi se torej malo po »Aus frem. Zungen.« —Kar se tiče pesništva, vpeljal bi pred vsem majhne črkice za pesmi. Tako pridejo pesniki prej na vrsto, in več gradiva se spravi v list. — Tudi »vvodno« povest hočem odpraviti. Na čelu lista bodi — če le možno — kratka povestica, ki se završi že v eni, ali vsaj v treh številkah. Tako bodo imeli »prvo besedo« različni pisatelji. Glavno povest, če bo katera, pa denem v sredo ali celo na konec. Tistih nadaljevanj s 4 — 6 stranmi tudi ne bo več, ker tu se ves vtisk izgubi, zlasti če je povest nežno, fino pointirano pisana. — Platnice bi rad tudi povsem porabil. Zato vtaknem vsebino morda na zadnjo listovo stran spodaj s petit-črkicami. —

To bi bile glavne izpremembe za slučaj, če dobim uredništvo.

Svetuj mi še kaj!! —

Márice — žal — nisem nič videl. Rad bi bil govoril ž njo, a menda ni — utegnila. —

Pajkovka že v štirih štev. zdeluje moje prvence s svojimi neslanimi moralizovanji in filipikami za — ženstvo. Goestl mi je že (!) poslal nekaj starih filistrskih premlevanj — (isto kar si Ti pisal v »Morala«) — katerih seveda ne porabim. Pajkovka spis še nadaljuje.

V »Edin.« pa mi je — pod naslovom »Jurčič in parket« — menda dr Pajk odgovoril, da ne bom »nikdar tako slaven kakor Jurčič«, da je Jurčič »res duhovit«, kar jaz nisem i. t. d. Gole bedarije!

Kako »fina« kritikinja je Pavlina, naj Ti dokaže en stavek iz sinočnje številke »Sloven. dihurja«: »Govekar piše toli brutalno frivolno o ženskah, kakor bi ne imel nobene matere, kakor bi ne imel mlade žene in bi ne ljubil lastne krvi v mali hčerki.« —

Ne vem, ali me je hotela s tem navidezno sentimentalnim stavkom le blamirati pred svetom, češ: sedem mesecev je oženjen, pa ima že hčer!?

Seveda je glavno orožje P. P. »pohujšljivost« in »žalitev ženstva«. —

Tudi Nadliškova me je v svoji kritiki hotela umoriti — res prav fino — češ: »Gov. mojstersko opisuje zlasti slabe ženske, kar je dokaz, da s slabimi ženskami največ — občuje!« No, to je pač precej surova insinuacija, in prav razžaljen sem, da more Marica zapisati tako oslarijo. Potem bi bili vsi moderni pisatelji, dà, celo Zola, Daudet, Bourget, Prevost, Ibsen (!), Tolstoj i. t. d. — sami kur-ji, ker opisujejo navadno le slabe ženske!

To je pač žalostno, da so pri nas celó oni, ki se smatrajo literarno izobraženi, tako kmetsko omejeni in tako banavziško filisterski, da sodijo toli banalno! — V Marici je žaljen pač tudi ženski ponos! Kot realist pa morem še vedno reči le: 99 % žensk je slabih, neznačajnih, sebičnih, neumnih, komedijantskih i. t. d. — le 1 % pa je blagih in izobraženih. In ker je tako, tudi pišem tako.

Sicer pa mi je celó navadna cípa interesantnejši tipus, nego kaka medla stara devica! —

Tvoje ocene se menda Hribar ne upa prinesti. Naj Ti jo vrne, pa jo pošlji »Zvonu«, ki nima še ničesar! Morda dostaviš še par opazk z ozirom na Pajkine ugovore in na Márico. Seveda le v splošnem smislu.* Stori pa to takoj! Sicer pa tudi »Soča« ni prinesla še ničesar. —

Torej disertacijo si izvršil. (Ali si čital o olajšavah pri Vaših izpitih?) Koliko si napisal? In o čem si pisal? Kakšne načrte imaš? Ali bi Ti bilo možno od 1. aprila do 1. oktobra b. l. pomagati mi pri uredništvu »Zvona«? Takrat pojdem v vojake in — zlasti mej manevri — bi rabil Tvoje pomoči. Seveda se pomeniva za malo odškodnino. —

O »Zvonu« molči!! — To je še vse v megli. —

Meško je torej v celovškem semenišči. Fant sili na Dunaj, in delajo mu Resman in taki idealisti vse možne obljube. A vara se zelo, če jim kaj vrjame!

Pozdravi mi stariše! — Piši mi kaj več, saj veš, da jaz malo utegnem!

Minka in jaz Te iskreno pozdravljava.

Tvoj
Fran

Jančar je odšel včeraj v Rim. Eller mi je pisal.

* Glej »Aškerca« v »Narodu«!!