Draga Julija!Wentzel tako dvojke »šmira«, jaz pa sedim kakor kak grof v klopi, bil sem namreč že uprašan. Kako je to prijetno, ko bi le vedela! Da ne boš rekla, da se mi dobro godi, Ti povem, da imam toliko učenja (ravno sedaj je priletel k moji klopi Wentzel, tako da še cele besede nisem mogel napisati, tudi sedaj me gleda, a ker pišem s svinčnikom, misli da pišem Naturgeschichte) da ne vem, kaj bi delal. Keller je bolan, Werner tudi in do sedaj nismo imeli ne matematike, ne Darstellende, sedaj je pa Schrantzer prišel in zahteva toliko, kakor da bi nič ne zamudili.Da ne boš dobila prepozno naznanila, Ti že sedaj pišem; če se ne bodete v pondeljek doma preveč obhajali in zabavali, pridite v Ljubljano.V ponedeljek, to je 2. t. m. bo popoldanska gledališka predstava: »Deseti brat«, po Jurčičevem romanu. Gotovo bo vsakemu ugajala ta igra, je res lepa. Torej čisto lahko pridete v pondeljek s sekundirjem v Ljubljano, pa nič se ni treba izgovarjati, da nimate zadosti lepih oblek, ali kaj takega.Upam, da ne pišem zastonj!Pozdrav vsem!JosipPričakujem ob 10ih v Zvezdi!V ponedeljek!Nedatirano, poštni žig 30. 1. 1903
Faksimile tega pisma še ni na voljo.