Predraga Julija!Danes sem dobila fotografijo na ogled, katero Ti takoj pošiljam, kadar dobim jih kaj več, Vam jih dopošljem.Pisala sem ti že pred tednom dni, a odgovora ne dobim nobenega – sedaj pa reci, kdo se je odtujil, nedelja je bila vmes, torej na to se ne smeš izgovarjati! – Pretečeno nedeljo sem bila na pokopališču, ogledala sem si grob pokojnega strica Janeza– ne moreš si misliti, kako zapuščen je grob – medtem ko so drugi okoli lepo okinčeni.Posebno dekli se je pokopališče (vrt v skalovju, ves temno zelen od cipres) zelo dopadlo, gotovo bi se tudi meni, če bi ne videla zapuščene razpale skale, ki zakriva grob mojega strica; prav milo se mi je storilo, kako je vse nanj pozabilo v svojem bogastvu; v Gracu živeči se niti ne spomnijo več na Reko!Ali že veš, kdaj bo šla Micica v šolo? Ali me misliš takrat kaj obiskati v Reki? Znabiti jo bódejo mati peljali v šolo, tedaj lahko malo naprej in pridejo v Reko, da vidijo, kje živi Ivanka.Ako ne prideš nič v Reko, mi piši, tedaj pridem jaz za tisti dan v Trnovo, ako bo nedelja, in napravimo mali sprehod, še ljubše mi pa je, ako prideš semkaj.Kako Pepi? Ali se že pripravljaza skušnjo? Kako z zdravjem starišev? Zelo me bo veselilo, ako Ti ni preveč mučno, da mi pišeš, kako je fotografija izpala in kako se imate doma.Ivan vedno premišlja, kdaj bi bilo mogoče napraviti lep sprehod čez gojzd, kateri nam je zadnjič splaval. Kdo je kriv, ne vem, Ivan pravi, da moj žulj na nogi, kateri še zdaj ni popolnoma zdrav. Kakor vidim najhitreje, je izginilo upanje že za letos.Vreme pri nas je vedno lepo, kar upam, da tudi pri Vas! Posebnosti druge ne vem, zato končam s pozdravom in poljubom na vse! Posebno Te pozdravlja in poljubljaTvoja IvankaReka, 27. 8. 1897
Faksimile tega pisma še ni na voljo.