Predraga Márica!Kako, da mi uže začetkom zastaja pero?Menda niste hudi na-me? Ko ste sedla v voz, tako temna, osorna in nezadovoljna! me je kar nekaj zaskelelo pri srci. Ali sem jaz zakrivila da ste skoro povsem razočarana ostavila naš Bled? Najine izpovedi na vodi? — Vi ste imeli smolo in ste bili uže naveličani – morda radi daljšega potovanja – Niti razodeti se Vam nisem mogla, da-si sem se za Vas baš tako ogrela, kakor ste pravili Marici II. To pa je moja slabost, da malo govorim.Gospa Jenkova je vsa nesrečna, ker Vas je zamudila. Vse izlete je odjavila na pozneje, da bi bila povsem za Vas, da Vam pove toliko, toliko — Pa njej boste odpustili, ker jo bolje poznate, nego mene. Posetila me je nedavno in mi marsikaj razodela. Ta velika žena je polna krasnih idej! V kratkem Vam napišem njene nazore glede …. No, ona hoče Slovenke ogreti za novo narodno stalno nošo. Da je ta ideja globoka in bogata se da v hipu premeniti. Pa za sedaj ne več o tem to naj poči kakor bomba v slovenski svet, ko si pripravimo pot. Skoro dolgo pismo o tem! Poljubim Vas in sem VašaVida Srčen pozdrav od g. Jenkove!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.