ID
254
PošiljateljIvanka Borštnik
Poslano izReka
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum2. 1. 1898
Vir
teme
Osebni arhiv
Gospodinjstvo · Osebna razmerja

Predraga Julija!



»Kolina« je že tu, katero si po pošti poslala, a Tebe po železnici še ni! – Si mi namreč vzadnjič pisala, da prideš, kadar zakoljete – kaj, to mi nisi seveda rekla. Oprosti, da ti šele drugi dan po prejemu odgovarjam in se ob tej priliki zahvalim za mnogoštevilne poslane reči!



Ivan je koj v copate skočil, kakor hitro jih je zagledal – prav dobro so mu umerjene, le žal mu je bilo, ko sem povedala, da samo podplati veljajo 20 kr. Rekel je, zakaj se toliko vrh vsega zanj oškodavati. Ne pozabi se materi za vse zahvaliti! Ali si prejela Wiener Mode? Danes Ti zopet eno številko pošiljam, koja je danes za Te prišla.



Vreme pri nas je bilo zdaj tri dni prav slabo in deževno, danes je pa zopet krasno, prav pomladansko jutro brez mraza in sape, tičice pojo kot pri Vas poleti – spomladi. Danes je šla Francka po mleko k Boletu in je prišla notri tudi Kržičeva Nanca, katera pa ni naše F. poznala. Ne vem, ali služi tukaj, ali je prišla le tako sem v Reko pogledat.



Tukaj imaš Ti en Tvoj »servet« – ne vem, ali si imela tri seboj, ali sem jaz mojega dala Tebi. Tukaj pri meni je, da ne boš iskala ga doma.Kadar prideš Ti ali kdo drugi, dobi vse, kar je – saj veš, da lepo skupaj vse koj spravim! Z Dunaja je dobil Ivan že orodje, sedaj ne bo treba več skrbi imeti; včeraj in danes prav pridno delata, ker imata dvoje ozobje za danes končati. Prišla je koj neka gospa po prejemu orodja, da se ji dvoje napravi. Vidila bom, kako bo prišlo iz ta nove »fabrike«. Ko je razkladal Ivan različne klešče in drugo, je prvo, kar je rekel – zdaj, da bi mati tu bili, ma bi se jim vse to dopadlo. Jaz sem pa koj sklenila, da kadar bom znala jaz toliko, kot je potreba, napravim materi nove zobe! – Da ni preblizu Svečnica, bi jim lahko že za god to napravila – tako pa ne bo šlo! Saj dobra volja tudi nekaj velja!! –



G.Vessel nama je poslal 6 fotografij vrednosti 8fl: 1) mesto Črnomelj, 2) hišo, kjer on stanuje, 3) materin grob, katerega si Ti na pokopališu vidila, 4) njega kot lemenatar, 5) v turškem fesu njega, 6) njega navadnega.



Pismo dolgo 8 strani, saj bi Ti ga poslala, pa od karamavzarjev je največ, brala ga boš ob priliki. Na spomlad naju v Reki obišče, vse natančno pot popiše, vozil se bo na Vrbovsko – pot Ti je znana. Rad bi dobil tu koje mesto, ker morski mrčes rad je. Ako hočeš Ti ali mati k njemu za kuharico, sedaj lahko bomo skupaj, če pride v Reko. Oprosti, to sem le tako napisala za kratek čas – Tebi in ne materi ni potreba na to misliti. Hvala Bogu. Nani je pa lahko žal, da ga je takrat popustila, ona bi si bila lahko premoženje napravila in nas obdarovala, ne kot teta, ampak kot mati. Pisano je, da boš komaj brala, pišem namreč stoje, ke nimam ravno nikjer pripravnega prostora, sedaj ko to pišem.



Ali Pepa je nazaj prišla? Lahko Marjeta tudi terno dobi – ne bo ji dosti odlegla, ako bo prêcej potico spekla in Tone pit šel. – Kruh ste pa spekli kot za pogačo – no, pa znabiti ste jo res, ker je iz take fine moke! Ali kaj pridno zvečer citraš? Posebnosti ne vem, bodi pozdravljena in poljubljena, kakor tudi ostali, od



Tvoje Ivanke in Ivana



Reka, 2.1. 1898

Faksimile tega pisma še ni na voljo.