ID
257
PošiljateljIvanka Borštnik
Poslano izReka
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum22. 1. 1898
Vir
teme
Osebni arhiv
Gospodinjstvo · Zakon

Predraga Julija!



Ivan je srečno prišel v Reko in naju z deklo dobil zdrave. Vesela sem bila, da je prišel ob določenem času domov, seveda nič manj kot jaz bila je vesela tudi Francka!



Celo jutro in že v nedeljo je zdihovala, da bi le gospod domov prišli, ker – kako bom jaz ljudem odgovarjala.Res, imela je srečo, v nedeljo se je samo eni osebi odpovedala – namreč, da ga ni doma, v pondeljek pa do 10. ure ni bilo nobenega, šele po deseti uri so ljudje prišli – ravno prav, imel je pa cel dan dovolj dela. Kako je bila Francka vesela, si ne moreš misliti, kakor je prej zdihovala, da bi le domov prišel, tako je potem, ko je prišel, vedno ponavljala – oh, da so le gospod doma.



Znabiti se boš Ti in mati temu smejala, a vedi, da je za Francko težavno, ako se z eno osebo mora pogovarjati. Zakaj vendar, boš rekla? Pomisli, da jezika ne ume nič, še slovensko slabo govori in kadar hoče najbolj hitro spregovoriti, nejma besede, to je hudo zanjo in za naju. Pa kaj se hoče! –



Posebnega v Reki ni, vreme lepo in mrzlo, vendar danes se mi zdi kar za eno suknjo toplejše, pa ne samo meni, ampak tudi Ivanu in dekli.



Povem naj Ti, da perje od moje kuretine sem tudi že pospravila, en večer do 10. ure smoga vsi trije cufali – no, Ivan nama je samo perje nabiral, tako kot včasih doma Pepi in Mici; ne misli da je za eno blazinico, pač pa ga je za enkrat šnofat.



Svečnica je čedalje bliže.Kako bo s tem, pridem jaz v Laze ali ne – to še danes ne vem, čeravno je še malo dni do tega.



Saj sem Ti vzadnjič pravila, kako zna Ivan lepo obljubavati, dokler ni čas za kam iti, potem pa je popolnoma gluh – malo diši po moji materi! Res je, da sama Francka ima preveč za opraviti, posebno, ker ne zna vsega, kakor veš. Zunaj še nisem bila, kar si Ti iz Reke, saj tudi nimam časa.Zvečer bi lahko šla, pa se mi bolj pametno zdi, če doma kaj delam, bodisi naj že citram, berem ali kaj od ročnih del delam, ker od tega imam kaj, če grem ven, pa nič.



Ivan mi je povedal, da greš v kratkem v Ljublj., prosim te tedaj, da vprašaš za žimo, ker bi vendar rada enkrat imela vsaj postelj v redu, kolikor mogoče seveda!



Ako mi žimo kupiš, naj jo kar sem iz Lj. pošlje – ako je ceneje kot tu; če nimaš denarja za založiti, naj kar per Nachnahme, istotako radi podob si malo oglej ali kupi – kakor boš vidila–glavno pa je, če boš čas imela – drugače ni potreba! – Upam, da doma ste vsi zdravi in da imate lepo vreme kot pri nas!



Cvetlice, koje si mi poslala, so še prav lepo sveže – soldaček in trobentico pa sem posadila v lonček in mi predstavljata vrt pred štalo – kako je lepo spomladi. Reka je nič proti lepoti spomladanski v Lazih. Ako bo le mogoče, pridem v Laze! Bodite mi vsi pozdravljeni in poljubljeni od Vaše



Ivanke



22.1. 1898

NB: Zakaj vendar ne odpišeš Jankotu? Le odpiši mu in ne huduj se nad njim – znabiti bosta še intimno prijatla.

Faksimile tega pisma še ni na voljo.