ID
265
PošiljateljIvanka Borštnik
Poslano izReka
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum26. 3. 1898
Vir
teme
Osebni arhiv
Gospodinjstvo · Rastlinski svet · Osebna razmerja

Preljuba Julija!



Danes sem prejela komaj pismo od Tebe in že Ti odgovarjem, to pa zato, ker je jutri nedelja in boš imela čas pisma prebirati! V četrtek sem Ti pisala, a kmalu ko sem pismo končala in oddala, je pričelo dežiti zunaj, pa tudi iz mojih oči. Isti dan dobila sem tudi od Janka karto, katero je na popotovanju oddal.



Kakor sem Ti že zadnjič pisala, je Ivana zelo roka bolela, zato je šel ob 7. uri že v postelj; tudi meni se je pošteno dremalo, ker še vsa sem bila od vizit ubita, vendar sem se pripravila s F. žimo cufati, ker ako ne bom hitela, ne vem, kdaj bom kaj v red spravila, posebno, ko je vedno mnogo dela. Torej veš, cufale svi žimo v stranišču, zunaj je pa močno dež lil in celo »sodra« je na okna bila; kar naenkrat se prične močno bliskati, tako da F. je kar kvišku poskakovala in vsa preplašena je bila, jaz ne tako, čeravno je včasih se posvetilo tako, da svi bile vse svetle.



Počasi je ponehala huda nevihta, 9. ura je odbila, meni se je pošteno dremalo, svi pričele pospravljati, kar naenkrat zaslišim trompetopožarne brambe, nakar rečem F., da je ogenj, ona pa reče, ni ogenj, ne, vadi se na trompeto. Ko tako trompeta naznanja, da je ogenj, se nisem dosti zmenila, ker to je večkrat, delavi svoj pot naprej, da grevi spat, ko me Ivan pokliče; da naj grem pogledat.Ustrašila se nisem, ker mislila sem, da bom videla, kako se požarna bramba pripravlja na odhod – pa groza – ko stopim v spalno sobo, vidim vse v ognju, blizu mora biti ogenj, in grozen, ker celo nebo je bilo v plamenu.Pokličem F., naj pogleda in naj hitro teče ven, da vidi, kje gori. Ivan ni mogel hitro se oblečti radi roke, jaz pa sploh ne morem hoditi. F. je odišla, a tudi nama ni bilo za doma obstati, ker vse iz hiše je drlo na prosto in kdo bi ne bil. Oblekla sva se in šla počasi; dež je lil, nebo vse zatemačeno, a zopet vse žareče od ognja. Prideva malo naprej od Caffe Adria proti kolodvoru, vidiva grozni požar.Gorel je blizu kolodvora en »magazin«, dolg 360 m., poln »jute« (iz česar se delajo preproge idr.), lastnina ogrske banke.



Zgorelo je vse, to je 400 vagonov (jute), vrednost en milijon goldinarjev,zavarovano pri tržaški »assicurazioni generali«. Sosednja dva magazina bila sta napolnjena z drvi in benzinom, torej se je samo na to delalo, da se ogenj ne razširi, ker nevarnost je bila velika. Prihitele so še druge požarne brambe. Do 5. ure zjutraj je močno gorelo, da je bilo nebo žareče. Ogenj bo še nekaj dni trpel. Ob 11. uri ni bilo več velike nevarnosti, ker je druga sapa pričela pihati. Most, na kojem so bili mati, je bil tako natlačen od ljudstva, da je bil v nevarnosti, da se podere, zato so bili kmalu ljudje z njega izgnani; videlo se je od tamo najbolje. Prišli so vojaki tudi na pomoč, da so red delali. Torej toliko o ognju.



Včeraj praznik, dež cel dan, jaz bila pa cel dan v postelji, a kljub temu je moja noga še vedno bolna. Ivanova roka boljša, ker se je že izgnojila in je šla poštena porcija materije iz nje. Zdaj je poldan, ko to pišem, ponehal je malo dež in pričelo se je svetiti, znabiti bo postalo vreme! – Tuhno sem že končala, prav dobra je. Med tem časom, kar sem bila v Lazih, posušila se mi je zopet ena cvetica, torej zdaj imam samo še 4 lončke in še te so revne. Soldatki, prinešeni iz Laz, so se že posušili. – Danes Ti odpošljem tudi »Mode«, katera je danes prišla, naročnino odpošljem tudi danes! – Ali pri Vas ste se že pozdravili od vizit?



Podobe, kupljene v Ljublj., so res krasne. Tudi ornica služi kaj dobro, posebno F. je zadovoljna. Tudi ta nova žagica reže izvrstno, le povej očetu, da je koj F. poskušala rezati ž njo! Žima kaj lepa, dobro se mi zdi, da jo nisem tu kupila!



Ne smem pozabiti še od kuhalnice in betičeka povedati, da sta izvrstna. Ena kuhalnica je pa doma ostala.



Ali Janko je že kaj pisal? Danes se spomnim, da sem pozabila, da se podpiše naznanilo Micice.



Pisava je res zelo grda – pa potrpi za danes z menoj!



Ker druge posebnosti za danes ne vem, moram končati!



Ali si že moj zobček od »špic« prodala?Veš, se bojim, da ne bi preveč, »profita« imela.



Najsrčneji pozdrav vsem, posebno Tebe mnogo poljublja



Tvoja Ivanka in Ivan



Reka, 26. 3. 1898

Faksimile tega pisma še ni na voljo.