Predraga moja Márica!Ali menite, da se kujam? – Malo sem polenila, in praznega pisma Vam nisem hotela poslati. Obljubila sem Vam zadnjič kratko pesmico, a pesnik – učitelj – chef – kritik jo je obdržal za »Zvon«. Pozneje sem mu poslala daljšo epično pesem, katere mi pa še ni ocenil. Potem je bilo vse [nečitljivo] okoli mojega Pegaza, in danes – No saj vidite, kaj sem poslala. Ocenil teh dveh pesmic ni še nihče, zato ne vem kako bodo ugajale. V zadnji pesmi (objavljeni) »jeseni« mi je tiskar napravil neprijetno napako; v drugo blagovolite kaj tacega popraviti rabi občinstvo. In o Vas bi zopet rada kaj čula … Ali ste zdrava? Pa pridni ste, Márica, da smo Vas lahko veseli .. Živela naša zvezda – Slovenka!Želim, da bi za v teh počitniških prav izborno zabavali (?) Ali da bi si se vsaj do dobrega izpočili! Ter srečno novo leto! O božiči morda dobim Kristino v Zasip, da jo malo razvedrim, to žalostno dušico! – Poljub! Vaša Vida24. 12. 97 (Pol noči sem pekla oziroma narejala povitico a druge pol noči sem pesnila.Predpust.Zarajal mi je krog srcaNa novo novi ta predpust,Izza norčavih let spominPorogal se mi je krog ust …V ušesih valček mi šumi,Ki čula sem ga iz godal:Lala, lala, lala, lala …,Ko sem plesala prvi bal.V četvorki mi je razodelSentimentalen kavalir:Jaz ljubim Vas, oh, samo Vas,»Ki vzela ste mi srčni mir!« ..Tedaj vrjela sva oba,Da najinih je pol nebes, – Veselo pa se krohotalNorčavih let – predpust je vmes.Gruden 1897. Vida.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.