ID
301
Poslano iz Reka
Poslano v Laze pri Logatcu
Datum 06.12.1899
Vir Osebni arhiv

Predraga Julija!



Že par dni je, da sem prejela klobuk in predpasnik; srčna hvala za trud, kojega si imela s klobukom in za predpasnik. Denar Ti ob priliki pošljem, še ljubše mi pa bode, ako Ti ga bom zamogla v roko podati, ako pride kdo na Reko.



Skrbiš, kako sem zadovoljna s klobukom.Vedi, da jaz sem zadovoljna posebno zato, da mi ni treba v prodajalno iti, klobuk mi pa tudi zelo ugaje.



Zima je pri nas in znabiti imate že na Kranjskem sneg.



Vprašaš me, kako Ivan? Kašlja še vedno, vendar včasih manj kot včasih, t. np.je danes zelo kašljal, da mu je kašelj celo želodec obrnil in je šel že ob 5. v postelj; upam, da bo noč mirna in da bo jutri se bolje kot danes počutil. V nedeljo je prav mrzlo pričelo biti in zato tudi Ivan bolj kašlja, sploh pa nimam upanja, da bi se otresel kašlja pred spomladjo kljub moji skrbi in dobri postrežbi. Vsaki dan grem na trg in do zdaj mu sem sama kurjo juho kuhala, zdaj par dni si je pa izvolil goveje meso.



Dela imam polne roke, a nimam kaj pokazati. Zjutraj pričnem kuhati in s tem tudi končam. Ko so bili mati pri meni, so vse mesto mene storili, sem lahko koji »šiv« storila, a zdaj nisem pri mašini bila nobenkrat razen enega dne, ko sem si tisto Tvojo črno jopico popravila. Dekla mi ravno toliko zna, kot je znala, ko so bili mati pri meni, in nimam upanja, da se mi kdaj navadi kuhati ali kaj drugega natančnega, ker se mi zdi čedalje bolj podobna Toni. Zdaj celi teden sem imela polno dela z njo radi stenic in še zdaj ni končano to delo; to je mrčes koji se ne da še lahko zatreti; vendar hvala Bogu, da sem ob pravem času zasledila, da mi niso prišle po naših sobah, ampak so bile samo v njeni sobici; ne jezi se, da Ti to pišem, imam, vidiš, samo take strani, kojej Te znabiti gluše, vendar Ti jih napišem zato, da napolnim list.



Ne smem Ti pa pozabiti povedati, da ima Ivan za plačati 1,65 gl davka, proti kojem ne more nič rekurirati. To mu dela velike skrbi, toliko davka, pomisli, in to ga je še bolj potlačilo, tolaži si skrbi in kašelj s šnopcom in sladkorjem; zdaj bi prav dobra bila z materjo skupaj, samo da mati so železni na zdravju.



Ker me prav pri duši mrazi, zato za danes končam, prihodnjič Ti pišem, kadar mi bo bolj gorko kot danes. Kako se imate doma? Upam, da se dobro razumete, Bog daj, to si vedno želim, ker to je najhujše, si mislim.



Pozdravi očeta, mater, Toni od mene in Ivana, a Tebe gorko poljublja Tvoja



Ivanka



Reka, 4. 12. 1899, zvečer ob 6h



NB: Šla sem na trg in pozabila pismo doma, zopet k sreči, ker ko sem prišla domov, sem dobila moko od doma, za katero se materi lepo zahvalim!



Vreme danes malo bolj toplo kot prej nekaj dni; gorko mi je pa tudi radi tega, ker imam »žehto«. Moke bom imela sedaj za dolgo, ker jo je mnogo. Ivan je danes celo noč na rajži bil in močno kašljal, a zdaj podnevi je precej dober.Tudi jedel je pošteno, skuhala sem juho in meso z repico in krompirjem, sebi sem pa »jabolčen fižol«, to se mi, kakor veš, vedno dopade.



Ako bo lepo vreme, se že prestane, če pa burja piha, bi pa človek najraje svoja kopita pobral in šel za peč. Ker posebnosti druge ni, zato sprejmi poljub od Tvoje



Ivanke



Reka, 6. 12. 1899

KORESPONDENCA

Faksimile tega pisma še ni na voljo.