ID
307
PošiljateljIvanka Borštnik
Poslano izReka
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum18. 6. 1899
Vir
teme
Osebni arhiv
Gospodinjstvo

Preljuba Julija!



Ti ne bi sobe spoznala, ko bi jo danes videla! Miza pregrnjena, rožice na vrtičku – na mizi stoji lampa, katero krasi lepi »zastor«, Tvoje delo, istotako prt na mizi. Ker vidim, da bi ves papir porabila samo s tem, da Ti opišem, kako soba sedaj izgleda, zato dovolj o tem. Včeraj prejela Tvoje pismo, radi obilo dela Ti šele danes odgovarjam. Kako moja bolnika?



Ivan tako, kot si ga pustila, to je malo bolje, tako upam, da bo lahko prišel začetkom prihodnjega meseca za en teden v Laze; Milena včasih slabša, včasih tako, kot si jo pustila, zelo sitna je in danes ni nič spala.



Od Jankota ne vem nič, kdaj pride, ako mi bo mogoče, Ti že pišem, da boš vedela.



Novica, katero Ti lahko povem, je, da so včeraj gospodične se v drugo stanovanje preselile; sedaj smo mi najstarejši v tej ulici. Zelo dolgočasno se mi zdi, ko jih ne vidim na oknu, čeravno nimam časa na okno njih gledati.



Radi vina mi nisi natanko rekla, ali hočete, da se naroči za Vas – in kako, belo ali rudeče?



Vreme pri nas zelo dolgočasno, dež gre že včeraj in danes. Neki gospod je bil ravno zdaj pri Ivanu radi zob in je rekel, da je to vreme zelo nevarno za grozdje – da lahko pri tem deževju vse cvetje odpade in ne bo nič vina.



Radi vina mi prihodnjič piši, ta rudeči se mi zdi, da je 6 kr nal ceneji kot ta beli.



Ali boš imela črne pavole dovolj? Ali je ravno taka?



Ker ne vem druge posebnosti in Milena kot Ivan me že kličeta, končam s prisrčnimi pozdravi in poljubi na vse od vsih Vaših



Ivanke, Ivana in male Milene



Reka, 18. 6. 1899

Faksimile tega pisma še ni na voljo.