ID
322
PošiljateljIvanka Borštnik
Poslano izReka
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum24. 12. 1899

Preljuba Julija!



Mraz, pošteni mraz imamo na Reki, snega nam tudi ne manjka, komaj eden izgine, je že drugi. Mleko vsako jutro dobimo zamašemo z ledenim čepom, potem si lahko misliš, kako je mraz. Nedelja je, ko Ti pismo nadaljujem; mraz še vedno neprenesljiv, mleko tudi danes ledeno, torej nič bolje kot včeraj in prejšnje dni. V zadnjem pismu me zopet prijazno vabiš na peč in potem še na kolino, če bi imela še boljšo voljo za iti, mi ni mogoče, ker mraz je prevelik za samo par dnij od doma iti – ravno razvadila bi se na peč in potem bi še težje zimo prenašala tu na Reki. Včeraj sem dobila pismo od Mici, vabi me, naj jo obiščem na Sv. Štefana. Sinoči je bilo ravno 4 mesece, da mi je moja lj. Milenka umrla; Ti ne veš, kolikokrat se je spominjam, zelo žalostni prazniki bodo letos zame. Odkar so mati odišli, zdi se mi vse prazno, še bolj kot prej. Tako, vidiš, bodem letošnje praznike praznovala jaz in Ivan v mrazu in žalosti. Tebi in vsim mojim želim pa vesele praznike, praznujte jih zadovoljno pri gorki peči in spominjajte se naju z Ivanom, kadar ste najboljše volje; nastopite srečno novo leto, z Božjim blagoslovom, kateri naj Vas spremlja celo leto, da ga boste tudi srečno dokončali.



Ali si hodila kaj k zornicam? Jaz z današnjim dnevom bila sem štirikrat. Pri nas so v vseh cerkvah bile ob različnih urah, jaz sem hodila v stolno cerkev ob 6h zjutraj. Včeraj je pustil Ivan napraviti ključ k štedilnimu ognjišču, da bo malo dlej gorkoto držalo, kurimo vedno, ker drugače bi bili že zmrznili, ko še tako sem že vsa ozebla in Ivan tudi še vedno kašlja. Hvaležna sem Ti za zdravila za kašelj; kupila sem včeraj 1 kg smokev in rožičev in to mu bom kuhala; dosedaj sem mu krop z žganjem in sladkorjem in mleko z medom, a najbolje mu stori toplota, a toplote ni pri nas; to, kar imamo, nam brzo burja odnese, katera poišče vsako špranjo.



Upam, da v praznike mi zopet kaj pišeš; da bi me obiskala, tega upanja nimam, ker je preveč mraz, če pa prideš, kar me bo veselilo, obleci se! Ker posebnosti nimam, zato končam s prisrčnimi pozdravi na vse, posebno očetu, materi, Toni in Josipu, a Tebe gorko poljubljata Tvoja



Ivan in Ivanka



Reka, 24. 12. 1899

Faksimile tega pisma še ni na voljo.