ID
495
PošiljateljIvanka Borštnik
Poslano izReka
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum30. 11. 1897
Vir
teme
Osebni arhiv
Gospodinjstvo · Osebna razmerja

Predraga Julija!



Odzunaj pošteno deži; v nedeljo večer je pričelo dežiti in zdaj kar neprenehoma. Tema je tako velika, da se celo dan nič ne vidi.



Danes prejela Tvoje pismo, prisrčna hvala zanj, ker sedaj prostejše diham, samo da vem, da je mati srečno domov prišla. Potolažena sem danes popolnoma posebno ker mi pišeš, da je zdrava domov prišla.



Žal mi je bilo zelo, da nij čez nedeljo v Reki ostala, ker »požarna bramba« je imela »velike vaje«, dolgo sem že jaz v Reki, mnogokrat sem jih videla ali tako kot v nedeljo še ne, vse kar je mati videla v Reki, ne bi bilo toliko vredno kot v nedeljo vaje ko bi jih vidila; pri vsaki posebnosti sem rekla: škoda, da nij danes mater tu. Spuščali so se po dolgemu »šlauhu« iz pod strehe tiste hiše kjer je za vaje, za smejat se je bilo kako je notri zlezel in na tleh ven pokukal, skakali so, brizgali s 4 brizgalni hkrati i. t. d., mnogo gospode je gledalo te vaje ker so le redkokrat, naznanjene so bile pred ta dan v »voce« da bodo velike.



V nedeljo nisem šla nič k maši, Ivan je imel cel dopoldan opraviti, ako bi nobenega ne bilo znabiti bi bila šla, zato ker je bila prva adventna nedelja, ker so bili pa ljudje, sem doma ostala, ker zelo nerada sama ven grem.



Danes Ti tudi priložim račun od vina katerega znabiti že pijete in sodbo nad njim izrekate, če to ne, imate pa gotovo »aviso« že v rokah, ker vino je bilo že v soboto oddano. Jaz sem tudi danes ga pretakala iz enga flaškona, napolnila sem »flaškon« ki mi ga je mati kupila in 5 »flaš« katere sem danes v ta namen kupila, en flaškon je pa še poln. Zamašila sem vse steklenice dobro – koliko časa bodo tako stale nevem! –



Brala sem v soboto v »Sl. N.« da so najdli v Unci pod Ivanje-selom enga utopljenca; knjižica je kazala, da je doma iz Kamniškega okraja gotovo že kaj veš o tem? To je dobro, da imate vodnjak ker voda je umazana sedaj, ko se je ta človek močil.



Sedaj pa še, kar se tiče sluge. – Dopadel se je Ivanu in meni, posebno zato, ker mislim da nij še razvajen v jedi in je še neveden, bi ga bilo lahko naučiti, kakor je mati ga opisovala. Pravila je mati kako velik je, vendar sem pozabila, prihodnjič Te prosim, da mi pišeš to in kar Te bom vprašala sedaj. Ivan skrbi ako je zdrav, da bi ne imel jetike ali škrofelnov alikoje enake bolezni nalezljive. Ako prideš Ti o Božiču ali kdo drugi v Reko ne bom jaz hodila domov –, zato mi natanko fanta še Ti opiši ker mnogo so mi mati pravili vendar mi še kaj primankuje za o njem zvedeti.



Pred Božičem bomo brez njega prestali tako kot smo sedaj bili. Preskrbeti mu bomo mogli eno posteljo, jaz mislim, da bi najbolje bila »Tafel-Bett« postavila bi se v tisti kot, kakor sem materi kazala če se še spominja, ker doma zbijati, že mati vejo kako sitno je in težavno. – Ako je Grudnov doma bi o priliki vprašala Marjanco koliko bi stala »Tafel-Bett« ne preveč široka, dolga da bi fant lahko spal. Vprašala bom tudi jaz tukaj tam kjer smo »ornico« z materjo kupile koliko stane 1 postelja in potem vidila kje je bolj ceno. Denarja mi nij treba sem pošiljati, kadar greš v Ljubljano ako Ti bo mogoče mi kupiti žimo in blago za modroc, ker posteljo moram imeti v redu če kdo pri meni prespi, ker tako nij nič, se človek bolj utrudi kot odpočije.



Prosim Te tedaj ako kaj v Ljubljano pred Božičem greš, da mi poveš.



Danes sem moje cvetlice v red stavila, pa kaj bom rekla cvetlice »štore suhe« samo štiri lončke imam zelenega, drugo se mi je vse posušilo. Ako nejsicelga »Immergrün« v lonček vsadila brani ga pred snegom, da bo zame, take cvetlice so zame ker ne rabijo mnogo solnca in nejso občutljive. Ako prideš o Božiču Ti sem, kakor so mati načrt naredili, ako dobiste dobre dekle mi ga lahko v papirju prineseš eno koreniko zemlje in lončkov imam dovelj, vsaj mati vedo in danes sem pa še ta druge spraznila od susihštremlov.



Repica se lepo kisa, danes smo jo zoper jedli, zelo je okusna. Francka nij šla včeraj na trg zato je šla po tri kamne, tako velike kot je eden že bil ko so mati tu bili, mislim da zdaj ima dovelj kamnov, ker voda je viditi na vrhu, zdaj mislim tudi zato ker je veterno. Pušča še vedno tako kot je, no pa to repici mislim ne škodi. – Smijala se boš ko imam tako veliko gospodinjstvo v rokah – če Ti bo mati pravila pa kaj v enim tednu se malo vidi.



Vprašaš me ako citre kaj pojo; pošteno sem jih razdražila v nedeljo popoldan in še zvečer a Ivan je pel mornarja, luna sije i. d. a pri mornarju sem Tebe – no Tvojga glasu pogrešala – kričala sva oba – ali pela, tudi danes bi jih v roke prijela pa Tvoje pismo pišem.



Ivanu se je zelo dopadlo ko si tako jezo stresla nad župnikom in knezom.



Bral je tudi, da greš po knjige Mohorjeve in mi rekel, da Ti moram, takoj ekspress pismo pisati da ja Ti po knjige ne pojdeš ampak pošlji deklo M. vsaj veš, da ne more župnika viditi. Seveda siljena nejsi – ravnaj po svojej volji!



30/XI Nadaljujem! Zelo lep dan je danes, mrzlo je vendar mi je ljubši kot dež in tema. V roke me pošteno zebe, a ognjišča in peči nejmem, kot Ti da bi se ogrela. – Repico sem danes na vse zgodaj pogledala in po njej sem poznala, da je od zunaj burja, ker je vsa voda izginila.



Danes bom sladko repico skuhala ker se bojim da mi ne spuhne, ne pa mi ne bo, ker jo je že malo a dobra je še vedno.



Z novicami sem pri kraju! Še to, kokoš ima »uši« zato jo je danes Ivan z »Zaherlinom« jo na pudral. pitam jo dobro, da jo o Božiču zakoljem ako prideš Ti ali mati ali kdo drugi bo jedel klobase – koline ne bom pošiljala! Ali vidiš, da bom tudi jaz klala – ne samo pri Vas!



Konečno sprejmite vsi najiskrenije pozdrave in poljube od Vaše



Ivanke in Ivana



Reka 30/XI 97

Faksimile tega pisma še ni na voljo.