ID
506
PošiljateljIvanka Borštnik
Poslano izReka
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum2. 9. 1897
Vir
teme
Osebni arhiv
Gospodinjstvo · Potovanja · Osebna razmerja

Predraga Julija!



Včeraj prejela odgovor od Tebe na moje prvo pismo ki sem ga pisala ko sem prišla iz Laz v Reko. Gotovo si imela tudi moje drugo pismo in fotografijo že takrat v rokah, ker poslala sem jo tako, da jo v nedeljo dobiš. – Pišeš mi, da naj ne mislim, da si se mislila nad menoj maščevati – veš pa kar to bo vzrok dolgotrajnemu molčanju, šelej fotografija Te je izbudila iz »grešnega spanja«! Veš jaz kar naravnost povem, kaj mislim in upam, da sestri ne boš za zlo vzela ako naravnost povem kaj mislim. – Prihodnjič, ako nij res tako, povej!



Nimam novic kot Ti, da bi Ti jih napisala ali pomagati si hočem, da ne boš rekla kako suhoparno pismo Ti pošljem – kar pa nij res, nego Ti napačno sodiš! Torej sedaj pričnem z mojimi novicami.



Včeraj kupila z Ivanom vrečo krumpirja plačala 100 kg. 2.50 z vrečo vred in domov prinesti. Bilo je treba vsaki dan ga kojo kilo kupiti in zraven dražje plačati, namreč kilo po 4–5 kr in skrb imeti, da se nij pozabil kupiti. – Kakor veš, da za zajtrk »žgančke« kuham, sem mogla tudi moko kupiti, ali s to je šlo pa bolj težko – romale svi z Francko od prodajalnice do prodajalne a zastonj, moke kakoršnosvimidvej hotele niso imeli, tukaj imajo samo tako debelo za polento, posrečilo se je Francki dobiti »Slovenca komija« kateri ji je rekel, da drugje ne dobi moke kot če jo dobi pri peku, in res jo je dobila a vzela jo samo kilo, ko jo drugič pošljem zopet nič za dobiti, hodile drugod vprašati zopet a vse zaloge nimajo take moke nazadnje sem jo zoper k dotičnemu poslala kateri si jo je bil med tem časom 1. vrečo preskrbel, preskrbela sem se tudi jaz – ker namesto 1 kile kupila sem 6 kilo po 10 kr. Vprašaj mater ako sem drago krumpir kakor tudi moko plačala. Ne smeš pa misliti, da boš morala žgance jesti ako k meni v vizito prideš, ko sem toliko moke kupila, o ne boj se imam za goste kavo, tudi jaz bi kavo kuhala ali meni Ivanu posebno pa Francki se žgančki zelo dopadejo. Vsaj bi bilo bolj prijetno že kave kuhati kot žgance.



Kadar prideš v Reko bo vse drugače kot zadnjič. Pogostila Te bom tudi z morskimi ribami in z druzim ker zdaj sem malo bolj se privadila in grevi skoraj vsaki dan z Francko na trg. Ko bi vedela, da nijmategrojzdja bi Vam ga posljala zdaj ko bo Micicenimendan – pa vem da ga imate in znabiti ceneje kot ga jaz kupim. Tukaj je grozdje po 36 do 20 kr, jabolka 20–30 kilo. Za kavo mislim iti enkrat vprašati znabiti je ceneje kot v Trstu namreč San Domingo.



Jaz mislim, da od tega imaš že dovelj in boš še bolj sodila to pismo da je suhoparno kot predzadnje. Povem naj Ti, da so zdaj v reškem zalivu 3. vojne ladije, škoda da nejsi tu, da bi jih videla. – Materi povej, da jih povabim v Reko, ako ne boš Ti imela časa Micico odpremiti v Trnovo naj gredo mati in jaz grem jim naproti do Trnovega. Oče so bili 2 dnij v Borov. zato naj si tudi mati dopusta vzamejo za par dnij. Hranim dobrih jedi za nje. Ako pa Ti pelješ M. prideva pa oba z Ivanom ako bo nedelja ker v nedeljo je Ivan prost in napravimo sprehod.



Tako sem bila tudi v nedeljo na sprehodu. Peljali smo se (bilo nas je več na poti) proti Iki po morju. Morje je bilo čisto mirno, vse drugače kot tedaj, ko si šla Ti z nama. Nazaj imeli lep sprehod? Ko sem šla mimo vrtov polnih trt, zrelog grozdja polnih, – me nij bilo za naprej spravit. Vendar sem prišla srečno domov – zopet po morji. Upam, da bo prihodnjič, kedar naju obiščeš, zopet lepo morje – tedaj se peljemo pa zjutraj na sprehod po morju in si ogledamo angl. vojne ladije, če bojo še tu – seveda, najprej mora biti Julija tu!



Kaj pa Jankotu je Pepi kaj pisal za god kot svojemu botru? Pišeš mi, da gre Pepi še v šolo. Ali misli dalje se učiti? Kaj pa misli potem postati, morda gre v trgovsko šolo k Mahr-u kakor je Ivan mislil? To bi trpelo 4 leta.



Polonci sem se tudi danes za čestitko zahvalila. Kaj pa na polju zdaj delate; z Francko se vedno pogovarjevi o kmetiji, kaj zdaj delate in t. d. vendar ne vem če prav mislivi. Zdaj v kratkem bo Marjanci pisala, odpiše naj jej kmalu skrbi Ti zato, – pusti pa Marjanci naj piše kar hoče, tudi jej ne povej, da jej bo pisala.



Ker se bojim, da bo pismo pretežko končam s prisrčnimi pozdravi na vse posebno Tebi od Tvoje



Ivanke



Reka 2. 9. 97

Faksimile tega pisma še ni na voljo.