ID
52
Pošiljatelj Vida Jeraj
Poslano iz Dunaj
Poslano v
Datum

Predraga Mimi!
Fajn si napravila, da si mi pisala, da se mi je že na vse zgodaj zjasnil dan!
Jaz imam vse polno novic, da malo kedaj tacih!
Premislite, kaj se je zgodilo sinoči: Odpro se vrata (v salonu sta bila brat in sestra Polaczek, ki jih menda ne poznate – in smo muzicirali, kar se pri nas zgodi sicer komaj na vse kvatre) in privleče se procesija sledečih fantov »od fare«, Mefisto, Zupančič (!), (slikar:) Vesel, Bernekar, Gašpari, Smrekar in Schanda (ali kako je) Cankarja so mislili poiskati pozneje pa so ostali do 9ih. Taka družba! Jaz – temperamentna, kakor sem, sem bila »ganz aus dem Haüsel! Taka puščava in zapuščenost, kakoršne sem navajena, pa kar na hip tole: Lepo je od Mef. da mi je napravil to veselje, tako nepričakovano in tako silno! Zupančič je pestoval »Vovka«, Prij. se je pa lovil z Vido! Potem smo pa peli »narodne« in »Lepo Vido« so mi vsilili. Eh, krasno je bilo! Zupančiču kaj lepo pristaja bradica, prav Čehovu je podoben zdaj!
Sicer pa, Mimek, je tiho in prazno v mojem salončku. Cankar-ja že delj ni bilo, in strašno rada ga imam, ker je tako, tako dober! Vaša pisma hoče vsakrat čitati in se Vam čudi in Vas občuduje od vrha do tal! In zibljeva in pojeva romarske! Sicir je pa samo pri Štefki! Mef. nisem od včeraj videla ravno 2 mes. Sinoči sem ga pa samo dražila, ker sploh z njim ne vem drugega početi!
Pa: »jaz vem, da v spominu name, v spomin na sanje razsute,
V spominu slutiš gorje,
Življenja neskončne minute!«
– Ali ste brali v »Narodu« o »Puklu«? – Mi bi bili morali sodelovati jutri v »Zvezdi«, pa, kaj storim! Zjezim se, sedem – in pišem Puklu, da z ozirom na št. istega »Naroda« morajo izostati (že tiskanem!!) programu naše ime!
S tem falira ves večer! Sinoči je pa prišlo pismo (katero sem čitala družbi), - naj vendar, da takorekoč moram i. t. d. . – To se ve, da ne bom!
Zdaj pa sploh ni več družbe, kamor bi bilo mogoče zaiti!
Klub je tudi izdihnil!
Nič ne de! Ljudij dovolj! a kje človek? Dobro Vas razumem, draga, lepa duša, Mimi, strašno dobro! In sama ne veste, kolikokrat se mi toži po Vas! Samo na poletje mislim, in sem vsa zdrava!
Funtek že maršira!
Zdaj šivam za Božič same srajčke, hlačke, kikljice, odejice in blazinice za punčke!
Malči mi pa baš dela krasen »Reform« Malči dobra duša! Lepo Vas pozdravlja (pa ji kaj pišite!) Znam (Schnitt)
Novomeščanke so čedna sodrga! Imenitno jih užugate, vi Mimi s tisto kraljevo hojo! Le po njih! Nobena Vam ne sega do pasu! (Ali ni v gimn. neki prof. Zupan bivši moj čestilec izza najmlajših let!) Ali ima tudi tako strupeno? – O tisti drugi Bosnjanki mi pa še sporočite. Zanimivo! Prav je imela, če je poljubila gospoda, ki ji je bil všeč! Tako je tudi treba! Vrag, kdo more kaj, če kdo hoče!
Mojo zbirko ima Cankar, in sem naročila Zupanč. naj ga malo dregne, da jo skoro kam pošljem. In Zup. se je tudi veseli! Glejte, Mimi, jaz bi bila sinoči rada poljubila vse od kraja! Moj mož je bil malo »na šivankah« pa kaj mi mar! Kranj\'c je Kranj\'c!
Po Dun. se vlači megla!
Ste brali brošuro, jaz še ne. Prij. mi jo menda pošlje!
Zdaj pa Schluß. – V ponedeljek če ne še danes – preskrbim čipke.
Poljub od
Vaše
Vide.

Faksimile tega pisma še ni na voljo.