Zürich 19. V. 29



Nad vse mi ljubljena ženka!



Oh moja mamica sama dobro veš kako de je tožno ob praznikih v tujini. Toraj danes so Binkoštni hočem ti malo popisati kako mi je minul današnji dan. Zjutraj sem vstal se napravil in šel k maši prvi krat danes v Švici. Po maši smo šli da gremo v kakšen vrt, in da tam pričakamo poldne ter da bomo šli potem iskat kosilo pa smo komaj prišli v vrt začel je dež in nikamor nismo morali iti, ker v takšnih praznikih tukaj so še vsi lokali zaprti, oziroma morajo biti zaprti do enajste ure nato smo šli na kolodvor, tam je pa dovolj strehe Tako da sem se še fino zmočil danes. Nato je prišla kmalu ura za kosilo, po kosilu sva igrala malo z bratom od tete Pavle šah, potem smo šli malo hodit izven mesta, ter ob šestih smo zopet šli iskat večirjo. Sedaj je ura sedem in jaz sem že v svojem stanovanju, ako bi bilo jasno bi bilo še solnce visoko! Marsikateri mi je pravil da je danes vdobil pošto, Jaz sem pa še zmiraj upal dokler nisem prišel na stanovanje da morda tudi jaz vdobim, ali žali Bog upanje je bilo zastonj. Sedaj se pa odpravim k počitku če ravno je še zunaj svetlo. Klavirji in pianini gramofoni mi odbivajo v okno od vseh strani pa kaj mi je za vse najsrečnejši bi bil da bi tvoje pisemce vdobil. Toraj lahko noč zlata mi felička nigdar ne pozabljena! Poljubček na tvoja nepozabna ustka. Da bi vsaj sanjal kaj o tebi nocoj. – Binkoštni ponedeljek ednajsta ura predpoldne se bliža prav sedaj sem vstal niti kave nisem šel pit danes ležal sem do sedaj v postli in prebiral tvoja pisma katerih sem vzel precej z seboj da se bom tolažil ž njimi ta čas dokler ne vdobim tvoje pošte. Vedi da so mi v veliko tolažbo in isto tako tvoja slikca katero poljubim vsaki večir predno grem v postelj. Sedaj bi moral imeti že predpoldansko pošto pa nič ni. Nocoj sem imel grozne sanje da je en velik pes tekal za menoj končno da me je vlovil in zgrizel. Sedaj pa se moram odpravit in pogledat za kosilo ob nedeljah je najbolje spati, ker kadar se enkrat vstane so hitro stroški. adio zlata felička! Torek večir prišel sem domov bolj pozno kot po navadi, ker sem delal danes skoraj do teme prišedši sobico zagledam na mizici toliko pričakovano tvoje pisemce. Ti neveš kako sem srečen nocoj ne felička ne moreš si predstavljati Pismo je hodilo samo pet dni! Prišlo je kakor domov! Ni treba za pisati se ozirati na dneve kedaj gre parnik ker tukaj pridejo pisma iz vseh strani ali skozi francijo nemčijo italijo tisti parnik ki gre prej tisti vzeme. Čudno se mi zdi da pa moje je toliko časa hodilo. Minuli teden sem ti pisal še edno ali si je vdobila? Mamica zelo rad bi ti nocoj dokončal da bi jutri že pisemce odposlal ali žali Bog je že prepozno in bojim se da lahko zjutro zaspim. Danes sem se malo preveč zamudil dal sem že minuli teden perilo prati, in sicer po Ludviku in sinoči sva šla skupaj ponj. Torej lahko noč mamica nocoj upam da bom spal dobro ali pa od veselja ne bom niti mogu. Tudi sreda večir je prišla in tudi čas da zkončam pisemce upam. Nocoj sem bolj podvižal za priti domov samo radi tebe. Včeraj sem nameraval da bom šel obiskat Brate kot nocoj pa naj pa počakajo. Toraj pred vsem ti moram povedati da Poldič se je v soboto poročil. Do petka opoldne ni še nič vedel oziroma je stal vsaki dan na tem ali karti od našega županstva ni še imel in v petek so prišle karte, na županstvo od neveste in so takoj brzojavili njemu, ter so hitri pustili delo on in dolfič ter se pripravli in ob šestih zvečir so šli od tukaj. Mene je obvestil Dolfič med tem ko so čakali na vlak, ker jaz delam prav blizu postaje. Prav v strahu sem bil da bom mogu tudi jaz iti pa hvala Bogu sem se prav na lepem opraviču da nimam ne obleke zato ne čevljev ne klobuka in tudi ne denarja kar so lahko kot pametni izprevideli da nisem niti tri tedne do tistega dneva tukaj. V soboto sem pa si vkupil nove čevlje, in klobuk ter fajn ščistil to plavo obleko in se napravil da bom šel v pondeljek jih čakat na postajo. V pondeljek sem tudi šel, ob navedeni uri, a namesto njih je prišel telegram da pridejo šele jutri kot v torek Torej včeraj so prišli jaz pa jih nisem še videl in tudi prav težko jih bom do sobote ali nedelje ona je pet ur z vlakom od tukaj doma prav na avstrijski meji. Tam je lansko leto delal poldič in bil na hrani v enem restavrantu in ona je hči gospodarja tistega restavranta. Do sedaj ti znam povedati to od nje ker jo nisem še videl niti