Gospod Ivan CankarpisateljWien XVI.Lindanergasse 26, II.15. bo moj god. Piši mi za vezilo dolgo pismo. Jaz strašno rada dobival dolga pisma in lepa pisma. Sem Ti pripovedovala o Marti v Sarajevu, ki se se zadnjič [sezenanila] ž njo. [Nečitljivo] in njen mož mi pišeta krasne reči, čisto ne zaslužim. - Ti mi niti toliko ne pišeš, kolikor zaslužim. - Pomisli, moji lasje so danes strašno električni. Kadar jih češem, kar praska in zdaj sem jih pogladila v drugi smeri pa so se čisto svežili. II Tudi to me veseli! - Danes se strašno neumna. - Zakaj si Ti žalosten. Take krasne stvari pišeš in toliko ljudi Te ima rado. Nekaj bi napisala - ali to ni lepo pismo. - Veš, to je škoda, da nisi Ti tukaj v Pragi. - Ti Slovenci, ki so tu so suhi, suhi, suhi! Prepiram se ž njimi o rusko-japonski vojski. - Tore, piši, če si dobil moje zadnje pismo, če mi prevedeš Heineja, piši mi, kar si mi obljubil: .).).Moja mala spi. - Krasna je. Vlado je proč, jaz pojdem zdaj tudi proč okoli po dežju. Da piši tudi, če imaš mene rajši ali Vido? Veš, to ne dovolim!(napis ob levem robu pisma:)Da, pošlji mi svojo fotografijo za moj god - enkrat si mi jo obljubil!
Faksimile tega pisma še ni na voljo.