Zlata moja dušice! – Oprosti, da Ti ne morem tako pisati, kakor sem obljubila, neizrecno sem preobložena z delom. Kaj misliš v „Edinost“ pišem neko stvar „Na kmetih“, sicer ni dosti vredno a dela mi da vendar, ker pišem proti. In Gabršček, ta Gabršček! Pa nič ne misli! Še nikdar nisem bila tako suha! Zdaj priračunaj k temu še „Telegrafistko“, članek za „Slovensko pisarno“ in celo kopo privatne korespondence z Prago, Tropavo, Švico in še ne vem s katerimi kraji še, v pisarni seveda posla čez glavo – pa imaš tako nekako podobo, kako mi gre. Čisto sem - prosim ne smejaj se – nervozna, same hitrice. – Danes je 6. a do 1. treba 120 strani, kje jih neki dobim?!
Ta mesec prideš k meni, kaj ne? Prosim te prav, prav lepo! – Finance! Hm, misliš, da so moje sijajne; Prebito nikdar nimam krajcarja; Pa to nič ne de! 1. avgusta grem v Švico, jaz se tako, tako veselim! Pomisli one alpe, ona vožnja, jezera in vsa tista krasota! Ah, Ti duša, ne veš, kako mi je, srečna sem, verjemi, da sem tako srečna! –
Kako lepo pišeš, Ti zlato dekletce ti! Jaz tako vživam v tvojih pismih! Kaj ne, da prideš na Sv. Petra? Pomisli, prenočevala boš pri meni, pa bomo klepetale celo noč. In potem se peljemo po morju v Piran ali Devin, kjer je tako krasno in divno in govorile bomo o vsem. Ah, ti, pridi no! – Za tvojimi vzori žaluješ! Ah Ti prismodica, čemu neki! Če se Ti zrušijo eni, zidaj druge. Vrjemi največja sreča je biti otrok in si vedno staviti cilje in vzore in vedno upati in si želeti vse, vse!
Ah, vi cilji moji zlati cilji. Kak bleščite v dalnji se krasoti. Moj Bog, da veš, kako jaz to citiram! Vse se nekako zamaknem v daljavo in pred očmi se mi kreše in blešči same svitlobe in mamljivosti. Jaz sem sicer grozna prismoda. Nič ne vem, kaj si želim, a želim si toliko, toliko in vse je tako krasno, kar si želim! Želim želje! – kaj ni to neumno a je res? – Socijalistka sem seveda tudi in še kaka, toda brez programa. Demokratka nisem, krščanka socijalistka tudi ne. Pri nas se sploh to izrablja v namene raznih strank. – Pridi, pridi, da Ti povem toliko, toliko! – Z Bogom! Stotisoč poljubov! Ne bodi žalostna! Veruj in ljubi in upaj – upaj največ! Najlepše je Das Wünschen u. das Hoffen! Z Bogom, Ti o draga duša ti!