Draga zlatuška! – Kako sem bila vesela tvojega pisma. Ne, veš ti, Ti si res fino dekle, uh, jaz te imam tako rada. – Torej ruski? – Hm, ali imenitno pa je bilo, da si se postavila malo po robu tistim našim zabitim filistrom. To so Ti ljudje! – Čakaj o „Slovenki“ Ti jaz tako-le povem svoje mnenje, če hočeš imeti strokovni list, potem si ne smeš delati preveč upov. – Vsaj veš, bila sem pol leta v administraciji potem že malo vem, kako in kaj. – Seveda bi bila ta ideja imenitna a misliti moraš na razmere in – na gmotni uspeh. Koliko naših gospodičen pa misliš, da bi se naročilo nanj? – Prebito malo.

Vidiš, jaz bi Ti svetovala tako-le: List prevzemi na vsak način. Takoj o novem letu mu spremeni obliko, t. j. da bode imel ravno tak format, kakor 1. leto. (To pride mnogo ceneje po 12-14 gl pri vsaki št. In zdaj ima samo za letos „Slovenka“ najmanj svojih 500 gl deficita.) Agitiraj prav pridno za oglase, ker Ti ti nekaj prinesejo in čim bolj trdno gmotno podlago ima list tembolj je lahko neodvisen. Ekspedicijo nikakor ne smeš pustiti tiskarni ali godniku, ker je zdaj grozno slaba in nezanesljiva in ekspecija je važen moment pri listu! Naročniki lista ne dobivajo redno, jeze se in se ne naročajo več. Skušaj da se nekatere dame zavzamejo za stvar, ker to je za agitacijo jako dobro.

List pa uredi tako: Slovstva ne zavrzi. To je konečno tudi koristno. Prinašaj pa raje originale, to je bolje za list. Če boš hotela Ti glavni roman, katerega bo za celo leto dovolj, napišem jaz. Saj ne bo slab, zato se ne boj, se bom že potru[dila]... (manjka del pisma) moči. Zupančič in Cankar in vsi moderni bi Ti z pesmimi gotovo radi postregli – seveda dokler je Maric[manjka del pisma] skrb za dobre, izvrstne članke! Ne, o narodi noši in nekih študentkinjah! To ni nič za nas, ki nimamo od tega najmanjšega dobička. Članki naj zastopajo in izražajo interese naših domačih žensk in se samo učiteljic, ampah sploh. „Ženska v odvetniški pisarni“ , razmere priprostih delavk, zaslužki dekel, kuharic in tako dalje. Ne samo idealne, ampak tudi praktične članke. Tu Ti naj bodo vzgled „Dokumente der Frauen“ – Sotrudnice in sotrudnike dobiš gotovo. – Stvar bo tudi vsa drugačna, če bo list tvoj in nimaš proti nikomur kakih obveznosti. – Korekture to je najmanjša stvar.

Za članek bi se seveda morala tu največ pobriniti. – Sploh imaš pa močen talent in glavno – živo zanimanje ravno za to stroko.

– Vidiš, jaz za to nisem, mene to v prvi vrsti ne prevzema. In zdaj še, kako si morda lahko dobiš naročnic. To je glavno. Kaj pomaga, če je list še tako izboren, duhovit in izvrsten, če nima naročnic. Vidiš in to je ravno pri nas težka stvar.

Piši še tako dobre članke zaradi tega se Slovenke ne bodo naročale na list. Ti ne potrebuješ 50 ali 100 naročnic Ti jih potrebuješ desetkrat toliko in več. In misliš ne, da je 50 takih žensk, ki bi se zanimale za žensko jednakopravnost, moderno žensko jednakopravnost pri nas?! – Jaz poznam stvari. – Dr. Jenkovo, ki je vendar na glasu izobražene napredne ženske je morala administracija skozi advokata tirjati za zastalo naročnino! –

Vidiš, stvar je taka: Ti moraš loviti naročnice skozi druge stvari ne z tistim, kar je Tebi glavno, kar je tvoj smoter. Naše ženske so še vse precej zabite. Ti napravi stvar tako: Vstanovi list z prilogo, ki se bo pečala z modo, ki bo prinašala tudi kako sliko in tacega. – To bode morda „vleklo“. Naročale se bodo šivilje po deželi, ekspeditorice in učiteljice pa tudi [manjka del pisma] pojdi v Trst, govori z dr. Gregorinom in povej, kaj sem Ti jaz dejala. Pojdi tudi k gospej Škrinjar [poškodovano pismo], moraš na vsak način. Posebno gospa Škrinjar Ti bo povedala mnogo pametnih naukov in tudi kake so naše ženske in kako je treba začeti, da se je nedaj pozneje nadejati uspeha. Stokovni list – o ljubi Bog za to naše ženstvo še dolgo ni zrelo . Ne poslušaj v tem Kristana. On je v tem preidealen. – Tako to bi bilo o tem.

Ti si vendar dobra dobra duša. Ne, Ivanka! Prav, prav iz vsega srca sem Ti hvaležna za tvojo velikodušno ponudbo a sprejeti bi je ne mogla nikakor nikoli in če bi morala tudi umreti od lakote. Jaz sem v teh stvareh jako natančna. – Ali pak če mi hočeš storiti dobroto, pojdi k Govekarju in ga vprašaj, če je denar že odposlal. Reci mu, da naj to takoj stori, da ga prosim za to. Ako pred prvim, slušaj pred prvim ne dobim denarja bom v grozni zagati. Ne samo, da potem sploh nimam več kaj jesti, ampak tudi moralično dobim zaušnico, ki mi zna postati usodna. Obljubila sem gospodinji, da ji plačam v 7.-8. dneh gotovo pa do prvega a dosedaj ji nisem dala še ničesar. Ne moreš si misliti kako mi je to mučno. Saj potem se že prerijem, ampak zdaj spočetka en mesec ali kaj, naj mi domačni vendar gredo malo na roko. Danes sem dobila v listnice „Schweizerzeitung“ ta-le odgovor na mojo pošiljatev: Wir nehmen gerne gesendete Artikel von Ihnen auf. Die Honorierung erfolgt nach Abdruck derselben. Wo so viel frisches, temperamentvolles Blut dem die nötige Energie Kraft giebt, wie es bei Ihnen der Fall zu sein scheint, da kann man freudig zurufen: Freudig voran!“ Vsaj nekaj! Zadnji zvezek „Slovenke“ sem dobila, pa se mi zdi precej slab. „Edinost“ je pa že kar pod vsako kritiko! Bogme jaz sem kar odskakovala na svojem stolu. Ah, sicer bi bilo vse samo če bi bila mošnja polna. Bolgari in Rusi so imenitni. – Ha, ha, veš, zdi se mi, da se je eden celo – zaljubil vame. – Povedala sem seveda, da sem zaročena in od tedaj je večkrat prav potrt. Čita slovenske časnike in meni ponuja, da me hoče učiti bolgarski, a to ni nič. Jaz grem najbrž v Bern, drugače pa v Genf. Piši mi zopet kaj kmalu! – Ti veš, malo sem pa tudi jaz ljubosumna, namreč na – Klemenčiča. – Saj vem, da mu bolj pridno pišeš, kakor meni in to me zelo jezi. Veš, ti! – Uh! – Sinoči sem bila v gledališču v operi. Peli so „Lohengrina“. Divno, rečem ti! A danes imam še en frank“ Ha, ha so lumpenmassig leichtisinnig ! Za osem pisem! – Piši Klemenčiču in ga vprašaj, koliko bi mi dali za daljši originalni roman circa 60 nadaljevalj pri „Edinosti“. – Ne, ne pa ne vprašaj, vsaj itak vem kako honorirajo! – 50 forintov! – Toda z Bogom, zdaj moram k večerji. Samo če mi Govekar ne sne besede, potem bo že. 24 f. moram imeti! – Sotisoč poljubov! – Kristanu nič ne pišem, Vsaj veš te znamke in sploh niti ne vem kam. Pa spet kmalu kaj piši.

Tvoja korajžna Zofka