Draga Ivanka! – Prav od srca Ti se zahvaljujem za tvoje lepo pismo. Morda pride čas, ko Ti ustmeno povem, kako mi je šlo v dušo in kako mi je bilo ravno danes, ki je za me zelo žalosten dan, kakor solnčen žarek tolažbe. – Imam strahovito dela. Po poti sem se najbrž prehladila, ker mi ni prav nič dobro. Pijem čaje in jem aspirine ali bom morala najbrž vseeno v postelj. Zato oprosti, da Ti pošiljam samo teh par bornih besed. 15. vodim dekleti v Škofjo Loko. Nasvidenje Tvoja stara Zofka

Tista pisma sem dala mojemu možu, da jih odda na pošto, a jih je v svoji raztresenosti nosil v žepu in ni jih poslal, ako so još predmetna.