14. sept. 1899



Draga Vida! In zdaj sem na Visokem. Odkar sva bila zadnjič skupaj, sem prehodil velik del Notranjskega, Trst, naposled pa ostal tukaj za par dnij. P. je tudi tu. Povedal mi je, da si iz Dunaja nazaj vsa razočarana. Zlodja, Vida, »wir pfeifen auf alles!« V vseh neprilikah sem postal najhladnokrvnejši stojik. Ne delam si vesti iz nobene reči, nič mi ni mučno. Mora biti! Jaz sem prepričan, da nismo prosti, tudi takrat ne, če se nam izpolnijo načrti in želje na naše dobro. Človek se mi zdi brez zaslug in življenje ječa. Naj se zgodi kar hoče, bodimo veseli, žalostni, pametni ali neumni ... Danes popoldne me bo preiskal doktor in prerokoval mi – Če bi bil dovolj močan, pojdem k vojakom in potlej – ej! – Ako ne, ostanem kar sem, (mogoče bi šel v Prago) in čakam mirno. Zaljubljen nisem prav nikamor. Puščava. Imel pa sem priliko biti skupaj z imenitno žensko iz Egipta:, ki pije strast kot goba. Sicer pa sem ravnodušen do skrajnosti in ne zahtevam od ljudij ničesar drugega, kot to kar mi morajo dati. Imej se dobro. Žal mi je in hudo, če te preteklost razburja. Jaz jo imam tudi. Jutri odidem.



Tvoj Jos. Murn