Ljubljana, dne 15. 5. 1900Velecenjena gospodična! Polovica majnika je proč, in pričeli se bodo zdaj menda stanovitni dnevi. Mogoče je znano tudi Tebi, da je sv. Bonifacij povsodi slabo zapisan svetnik in da ga ne mara zato živ krst za patrona, niti v kloštrih ne. Ta svetnik je zdaj odpraznoval s svojimi snežinkami in nalivi in pometel in sčistil vsat pota. Jaz bi bil jako vesel vsled tega, če misliš še kaj na svojo obljubo, da odideva skupaj h gospodični s črno kito. Seveda mi moraš naznaniti to kakor hitro mogoče, da se streniram. Odšla bi n. pr. v soboto zvečer ob 7h iz Ljubljane, poprej je meni nemogoče. Ako moreš priti v Ljubljano do sobote popoldne na kakeršenkoli način že, sporoči mi vsaj do petka, če Ti ni mogoče, piši, kako bi bilo za Te prikladnejše. To nedeljo pa bi bil na vsak način rad v Mengšu. Sicer pa živim še precej po volji. Jezen že dolgo nisem bil, to se pravi od takrat ne, ko sem se zopet poslovil od Rimljana Prijatelja, kvartam samó duraka, pijem samo po pol litra, nasprotno pa telovadim in letam po ljubljanski okoilici. Konec tega meseca, mislim, bom pisarne prost, v juniju pa odrinem v Ipavo – je že vse domenjeno –za par mesecev; tam bom požiral paragrafe, na zimo pa se odpeljem v Prago. Tako postavljam jaz.Do svidenja. Pozdravlja te udani Jos. Murn
KORESPONDENCA
Faksimile tega pisma še ni na voljo.