P.T.! Ljubljana 11/12. 1900
Velecenjenost in gospodična
Danes sem v zadregi. Flerjan, vulgo Privatdocent in »Mädchen für Alles« pravi, da moram zapisati prikupljiva gospodična, Bolka Prostoslav, duelant in tretješolec v liniji pa me uči, da mora stati ljubka gospodična. Pa naj bo, kakor hoče! V Lesce nisem mogel več, ker je bil vmes sv. Miklavž, in sem se prikazal jaz z mitro na glavi in med dvema angeljema.
Tvoje pismo pa je bilo jako lepo. Zahvaljujem se Ti za lepe vrste bolj se ko za drugo. No, meni hvala Bogu ni nič hudega. Pri Murniku sem še vedno, dasi sem dobil medtem že povabilo za Celje v uredništvo »Domovrine« in sicer pod ugodnimi pogoji. Pa upam da ostane vse pri starem, ker bi se sicer motil preveč, a stopa življenje vendarle vedno resnejše pred nas in je treba delati, če ne, se bojim, pade prevelika krivda namé.
Da prideš za Bozič v Ljubljano, me jako veseli. Še bolj pa mi je všeč, če me misli obiskati tudi gč Ivanka. Samo malo nerodno je z mojim časom; od 9 – 12 pa od 3 – 6h sem namreč v pisarni. Sniti se moramo pač na kak praznik. Sicer mi gre dobro in pišem prav vesele verze. Funtku na čast sem zložil pomladnjo pesem. Tvojih stvari še nisem odposlal. Storim, kadar bom imel kaj denarja. Tudi knjige Ti pošljem takrat, če ne počakajo v Ljubljani do Božičev. Iz Vipave pa sem dobil pismo. Pozdravim tudi Olgico, katero pouhljaj malo v mojem imeni. Kaj je prinesel Miklavž njej in Lojzku Rus-ovemu? Pa kaj je sicer novega? V Ljubljani imamo zadnje dni rezen, oster mraz, ki mi jako prija, preje pa sem občutil skoro malo influence.
Zdaj vaju obe z Ivano pozdravljam prav prisrčno ter ostajam
udani Jos. Murn
KORESPONDENCA
Faksimile tega pisma še ni na voljo.