Ljubljana, 9. I. 99Čislana gospodična!Od vseh stranij dobivam včasi toliko dopisov, da ne morem vselej precej odgovarjati, kakor bi sicer rad.No, damam nasproti človek vendar ne sme biti neotesan.Za to sem se požuril, da Vam odgovorim.»Cvijeće i trnje« sem prejel in iz večine tudi pregledal. Vi pričakujete mojega mnenja o tej zbirki hrvaskih pesmij? Jako laskavo! Kaj treba fraz! Trnoplesar je seveda pravi lirik, četudi starejše »šole«. V gladko tekoče svoje stihe je vlil svoje rodoljubje, svojo gorečo ljuezen do naroda ..., patrijotičen lirik torej! Vmes zvene strune erotične - ne burne sicer in obupne, ne preveč strastne, ampak nežne, včasi naivno mile, takisto ljubeznivo sladke so te ljubezenske pesmice. Komponisti posežejo gotovo s slastjo po marsikateri. »Tanka pasa, vitka stasa ko u gori jela ...«to se samo od sebe poje ...Vse pesmi so zložene v narodnem stylu; s »prokletimi« vprašanji današnjega časa se Trnoplesar v pesmih ne peča. Narod in ljubica - to sta dva poglavitna akorda njegovih melodij. Verzi mu teko gladko ... Dikcija narodna, posneta po narodnih pesmih. Pesniku se vidi pri vsaki pesmici, da je hotel ostati naroden; vse svoje individualnosti ni nameraval vliti v te verze svoje ... No, kaj več poreko o tej zbirki že še menda njegovi ožji rojaki Hrvati ...No, zdaj imate v Trstu spet nov list slovenski - tednik. Ali ostane »Slovenka« takšna ko lani?Kako Vam ugaja l. št. Zvonova? Vnanjost njegovih platnic je - grozna.Kdaj pa bo Vaša - poroka? Pardon, da sem tako indiskreten! Kaj počenja kaj »ponosna« Zofija? - Če jo kje srečate, prosim, pozdravite jo! -S spoštovanjem in kolegijalnim pozdravomVašАшкерць
Faksimile tega pisma še ni na voljo.