Presrčna moja Mici!Ni me ravno razveselilo Tvoje zadnje pisemce, to pa zato ne, ker mi pišeš, da Ti je še vedno dolgčas. Res, da sem jaz še doma, pa da sem še doma, kriva je samo moja noga.Od kar si Ti preljubi dom zapistila nisem še nič hodil sedeti ali ležati moram v postelji. Ivanka bila je v Ljubljani in me je zapisala v četrti razred; kdaj mi bo mogoče dom zapustiti in v šolo iti, nevem!Zelo mi je žal da ne morem iti v šolo ker zaostal bom za mojimi součenci kar se mi zdi zelo neprijetno, pa kaj hočem, - volja božja!Danes odpeljal se je g. Drd Ivan v Ljubljano po zdravila za mojo bolno nogo, nogo moram vedno mirno držati, zato si lahko misliš, da zame ni dobro čeravno sem doma, zatorej potolaži se in ne misli preveč name in sploh ne na dom.Doma tudi nemoreva vedno biti in se igrati, treba nama je nabirati zakladov katerih molj in rjá ne sne! Še bi Ti pisal ali v postelji biti in pisati je zelo neprijetno posebno ker se ne morem po svoji volji gibati.Pozdravlja in poljublja Te mnogokrat Tvoj bratec PepiProsim sporoči visokočastitim učiteljicam posebno gospej prednici moj poklon.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.