Prepridni in ljubeznivi gospod Govékar!Ah srčkana, srčkana je ona Vaša ,,igračaˮ. ,,Slovenkaˮ je bode kaj vesela, da je bode imela v svojem naročji in čitateljicam bode tudi všeč. Dvorite učiteljicam, bravo! Ne mislite pa, da zato pravim, da je povest srčkana. Ah, tutt\\\'altro! – Najini pismi sta se križali, kaj ne? V onem pismu sem Vam tudi pisala, da sem člančič za Zvon že odposlala, da oni dve kritiki tudi napravim. Včeraj sem dobila iz Rima knjigo v oceno (600 in več strani) ne znam kaj je, le to vem, da je roman pisan na podlagi spiritizma. Zanimala me bode knjiga gotovo. Oho, sedaj pa k najinem prvemu srečanju! Vi ste mi bili – kot oseba simpatični – možno pa je že, da sem rekla, da ste ,,cinični in arogantniˮ ali to bi pa tudi stavila, da sva si oba nadela nekaj tujega nama nelastnega, da sva odložila naravno občevanje. Osebi vem, da sem Vas merila nekako afektirano, zato ker sem si bila v svesti, da Vi delate napram meni tako, mislila sem si pa že prej, da nisem Vam simpatična že v spisih ne. – O tistih, ki se zaljubijo na prvi hip, moškim baš tako kakor Vi, ker vem, da baš oni, ko so mi bili na prvi hip simpatični prešla je simpatija kmalu v indiferentnost ali celó v sovraštvo. Svoj nanosnik pa sovražim že sama iz dna vse duše in ko ga ne potrebovala, strla bi ga na drobne kosce.Tepla bi pa tudi vsacega, ki nosi naočnike brez potrebe. In edino: doma jih ne rabim nikdar ne pri pisanju ne pri čitanju ne pri drugem delu, a na ulico ne morem brez njih, ker ne poznam oseb 30 korakov daleč. In koliko je bilo zamere radi tega!Da je pa pri meni preveč mode, ha, ha, moram se res smejati, ne vem je li to resno ali je le Vaša šala! ,,Pod strehoˮ nisem še zvršila; Kakšna snov je? Mešanica, no boste že videli in – kritikovali! Jaz bi rada pisala še in še, kar baš ta povest mi nudi mnogo snovi, a predolgo se ne smem muditi: Povem Vam ustno malo kaj je prav za prav motiv.Na ,,Edinostˮ sem strašno jezna, ker mi je naredila včeraj tako strašilo za inserat. Kdo je neki to spisal? Napram ,,Naroduˮ je pa Edinost plemenita gospa, Narod ima res čudne, prečudne izraze, kakoršnih ne rabi izobražen človek. In napram duhovnikom tudi? Tako bi se ne smelo. In se Vam li ne zdi prav, da se je Ed. potegnila za Trsténjaka? Slovenci odstaviti Slovenca, kar je prevzel uredništvo! Kakovo čudo bi bilo potem, da me odslovi naš slavni magistrat, ako bi izvedel, da urejujem slovenski list! On italijanski in ni mu zamere. Radi Majaronovega spisa pogovorim se še z Vami v Ljub. Imela bi ga rada za Slov.Vi mi pozdravite, prosim g. Vidica, a Vi me oprostite pozdravov na Bogom. Valenčič – brr! Ona je previsoka (!) a mati njena je huda name, ker še vedno misli, da sem jo jaz vrgla, ko je bila predsednica naše podružnice. Tedaj pa jaz nisem še vedela, da živim, a takó je, druge se laskajo če jih tudi ne morejo trpeti, jaz pa se ne morem laskati in kar sem se držala le od daleč, zato naj bi ji bila jaz vzela predsedništvo. Pa čemu to? To so – pardon – babarije! Kmalu bi bila pozabila. Odpotuujem v sredo s poštnim vlakom ob 10. zjutraj. Me li pozdravite na ljub. Kolodvoru? Popeljem se namreč dolje naravnost v Litijo. Ako kaj izpremenim, Vam naznačim. Kedaj pa Vi v Trst? Pred ali po praznikih a? Ker že pride g. Vidic je pač pravično, da pridete še Vi.Na srečno svidanje!Z Bogom!Marica
Faksimile tega pisma še ni na voljo.