Velika Dolina, 15. 9. 1901

P. Jesenice na Dolenjskem

Velecenjena gospa!

Prav žal mi je, da vaš list tako nelepo proti meni nastopa. Gotovo se tudi ne bi potezala toliko za svoj pošteno zaslužen honorar, če bi mi ne bil tako krvavo potreben. Sama veste, kako težko človeku godi, ako se mora boriti z eksistenčnimi skrbmi Zakaj tega meni nasproti nečete upoštevati? Naši dohodki so le pičli. Mislila sem, da si spomorem nekoliko z dopisovanjem v ,,Slov’’. O krvavo sem se varala. ,,Slov’’ mi je le obečala, ne drži mi pa nič. Zdaj imamo zopet toliko troškov. Sina smo dali v gimnazijo, kar mnogo stane. Prosim Vas vzemite vendar to stvar v roke in mi pomorite do mojega prava. Kako bi neki jaz, ki se borim za vsakdanji kruh mogla prepustiti svoj honorar bogatašem okoli konzorcija! Pa niti odgovora ni od tistih ljubeznivih gospodov! -Srce na roko, ali ni tako početje istovredno s cestnim ropom? Prosim Vam tedaj, bodite vsaj Vi bolj pravična.

S spoštovanjem

Elvira Dolinar