Draga Elvira! Slučajno sem čitala v »Jutru«, da Vam je umrl Vaš dobri Ratko. – Sirota, lahko si predstavljam, koliko si prestala joka in žalosti. Naj Te tolaži, da je Ratko rešen vsega trpljenja. Življenje vsakega posameznika tako utrudi in bolezen izmuči, da je nazadnje smrt kakor neka tolažnica. Nekaj velikega je, ko se konča življenje in se telo za večno umiri. – – Jaz sem že od Velike noči hudo bolna. – Tvoje pismo niso poslali za menoj in sem ga dobila šele v Zgbu. Ampak mi je bilo jako hudo in nisem nobenemu pisala. Že parkrat sem bila blizu smrti. Zdaj polagoma vem, da ne bom nikoli več zdrava. Želim, da se umiriš in potolažiš in Te prisrčno pozdravljamZofka
Faksimile tega pisma še ni na voljo.