Velecenjeni gospod Govekar!Vi ste menda o moji bolezni mislili hujše nego je bilo v resnici. Res, moj prozaični želodec se mi je bil skazil in že sem se bala, da bi se morala hraniti sè samim mlekom, kar bi bilo na škodo meni in mojim povestim kaj ne? No, hvala Bogu, ozdravela sem, za mojo bolezen je pa res znal vsak s kterim občujem posredno ali neposredno, ker se … no, ker se rada malo ,,pocartam“ in imam rada, da me prijatelji pomilujejo.Koló pa ni krivo, ker se do sedaj nisem vozila še mnogo. Svoj prvi izlet na biciklu sem hotela napisati za Narod pa oh ta grozna vročina, v kateri bi se samo lenarilo! Tudi nekaj druzega iz Trsta sem nameravala poslati Vam ali zopet – ta vročina.Ali izlet bi bil imeniten popis, povem Vam in napišem ga morda v Savinjski dolini. Veseli me, da je g. Karla P. napravila tako dober utis na Vas. Imela je izvestno prav dober dan, govoriti pa zna res fino. Vaše nagovarjanje naj bi pisala za Zvon ostane menda brezuspešno, ker ona ve, da je boljša govornica nego pisateljica in to sem ji večkrat povedala tudi jaz. Ko dobimo vse ženske volilno pravo, bode ona prva naša poslanka v državni zbor in ne bojim se, da bi kdaj napravila fiasco z govorom, ker ima zato poseben dar. Ona stanuje v naši hiši in večkrat ,,rečeva ktero modroˮ kedar se namreč meni zljubi in nimam lune. V nekem listu sem Vam je omenila že prej, dási ne z imenom.Sedaj pa k literarnemu shodu! Kdo Vam je rekel, da sem mislila Dolenca? Ni res; pač pa nekoga druzega in Göstl bi Vam morda znal povedati, ker sem mu o dotičnem pisala nekdaj.Ustno Vam že povem in tudi še mnogo mnogo druzega in če bi bila tudi res mislila Dolenca bilo bi ponekod opravičeno, ali ne? Sicer ste se pa ta pot prenaglili, o čemur Vam lahko dokažem. Göstl je res dejal A je D-ov Sprachrohr pa ne o Dolencu.Ali Vam je moja ,,Pod strehoˮ res ugajala? Ko sem prišla po prejšnjih št. Zvonovih enkrat po stopnicah, prašala me je Ponikvarjeva: O, Roza, kam greš? In res sama ne vedé in nehoté vlila sem v Rozo svoj značaj, svoj resnični temperament, svoje misli, kri moja, zdi se mi, da se ji pretaka po žilah. Samo dogodki niso moji – ona pa vsa in o poslednji št. sem se sama čudila – sebi.Glaser mi je večkrat tožil o svojih zadevah, no, branil se je res in to mora reči vsak – prav smešno osobito, ker je navajal nekatere stvari, katere naj bi bil pridržal zase. – Strasten kolesar je postal, ni čuda, z dirjanjem se dela veter in veter odnese in ohladi marsikatero neprijetnost. Ako Vam konečno še povem, da mi je silno laskala Vaša opazka, da imamo samo eno Márico, odgovorila sem menda povsem točno na Vaše ljubeznivo pismo.Kako je Vaša Vida? Moja mi je danes poslala dve človekoljubni pesmi, ena pride v prih. št.Pozdravite mi lepó g. soprogo, Vam pa kličem: na skoro svidanje in na dolg pogovor!MáricaPS. Ga Ponikvarjeva Vas prav lepo pozdravlja.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.