Dubrovnik, 4/6 91.Draga sestra!Maslo prejel; sicer ga je malo isteklo po fižolu in zaboju, ali zato bo treba fižolovi solati manje olja, zaboj bo pa delj časa trajal, vsaj tudi mažejo čevlje se salom, da usnje ne poka. Misel, za poslati maslo, dobila si h krati z menoj, ker si ga odposlala predenj si prejela moje pismo. Iz tega moreš viditi, da sva si res v rodu ali v žlahti. Da le ne bi bil toliko z onim v Ljubljani! Res mi je nevesta pisala, in jaz ji nisem še odgovoril. Čakam, da mi pošlje tekom tega mjeseca posojilo, tako sva v dogovoru, upam da bo vedila deržati dano besedo. Na njihove račune in zidanje na prihodnost ne zidanje na prihodnost ne morem verovati, ker do sedaj jih je goljufal še vsaki račun, razun onega, da je prejel on od mene z golufijo posvojilo. Jaz ne vem nič, kako stoji sedaj ta pravda. Štor mi ne piše ničesar, jaz ga pa tudi ne prenašam. Mislim še: za novo leto mi bo že poslal masten račun, takrat bom tudi izvedel, da sem od enega golufan, od drugega pa odert. Tako gre sedaj na svetu. Kdor hoče pošteno in mirno živeti, on mora beračiti, ali vsaj ne imeti ničesar. Ako pa kaj imaš, moraš goljufati. Sicer bojo tebe drugi goljufali, če ne še celo ti več vkrali nego imaš. Doma tukej vživam sedaj res ljub mir, če bo le kaj časa trajal. Pretečeno soboto sti mati in Emica otpotovale v Zagrado tj., tretja stacija od Nabrežine proti Gorici. Mati se misli tam zdraviti z elektriko. Če ji bi pa ne koristilo, šle bosti na Dunaj in potem, kamor jih nasvetuje zdravnik. Stari je še v Rusiji. Kasnije gre tudi on v kako kopališe. Jaz pred 7. avgustom ne bom mogel iz Dubrovnika, ker me zaderžuje šola. Da bi pa na Kranjsko prišel, bo težko kaj, ker me je »lešt« pogledati malo po svetu. Sicer nič posebnega. Kopam se vsaki dan, zato mi gre v slast papca i pupca. Tetka in jaz pozdravljeva Vas vse te ostajam. Tvoj brat, Franz
Faksimile tega pisma še ni na voljo.