Dubrovnik, 16/7 91.Draga sestra!Pismo prejel v katerem mi naznanjaš svoj pohod v Ljubljani. Poznal sem resnico, da plačilo tega sveta je nehvaležnost. Vendar v toliko obilni meri se nisem nadal prejemati zla za dobro, dobro, katero sem ukazoval brez svoje koristi.Kakor vidim iz tvojega pisma, ima biti snožet prepisana na njeno ime. To ji sedaj lahko rečeta, da bi jaz dal, kakor ti nasvetuješ, se ve da samo če mi pošlje intabulacijo. Ako gre on v kopelj, stori dobro, še bolje pa, ako odrine v Ameriko, vsaj ne bomo vidli in slišali njegovih sleparij. Škoda le, da se nij že davno z indijanskimi divjaki sprijateljil!Nana me praša za svet, hoče ali ne, da bi šla za kuharico. Moja misel je ta: ako nima toliko čistega dobička od kramarije, kolikor bi si prislužila, naj gre brez premisleka; ako pa ima dobička, naj ostane. Ako bi se odločila za službo, naj skerbi precej, da poproda svojo kramarijo in druge berklarije, kar jih ravno ne potrebuje, denar pa dobro zakrije t. j. hranilnično knjižico. Naj le nikomur ne posodi ni krajcarja! Zlasti se mora delati in prikazati farju nasproti, da nima ničesar. Ne poznam tega Hromca, ne morem torej trditi, kakav je mož. Morda misli on, da bi ga ona zeložila, ker v začetku je tudi »glajmošter« reven. Pred vsem naj pa ima besede pred očmi: »bolje skorica kruha v samotnem je miru, kakor mastna pečenka z drhaljo v prepiru«.Meni začnejo počitnice šele v tednu pred Vel. Šmarnom. Prej ko ne bom odpotoval od tukaj v soboto na 8. Avgust. Kamo in kod danas še sam ne vem.Letos je tukaj nenavadno leto, bolj hladno kakor pri Vas.Druge posebnosti nimam.Pozdravlja vas vse skupajTvojbratFrano
Faksimile tega pisma še ni na voljo.