ID
1197
PošiljateljFranjo Boršnik
Poslano izDubrovnik
Poslano vLaze pri Logatcu
Datum23. 12. 1891
Vir
teme
Osebni arhiv
Hrana · Vreme · Družabnost · Finance · Običaji in praznovanja

Dubrovnik, 23/12 91.





Draga sestra!



Tvoje pismo od – datuma ni – sem prejel, ravno tako tudi poslano maslo. Kanglo toraj lahko čakam, ker naši mali družinici zadostuje poslano za dalj časa. Danes ti pišem zadnjič v tem letu. Zato ti pa pridodam za Tebe in vse Tvoje naj srečnije in naj bolje voščila od svoje strana in Tetkine bile za Božič, bile za novo leto. Mnogaja lieta!

Po silnem deževju, strašanskem viharji, imali smo celo malu ledu, sije zopet solnce toplo. Upati je, da bomo vživali naj lepše praznike. Samo, da se ne bi uresničil pregovor: Božič pod steno, velika noč za pečjo.

Iz svojega vsakdanjega življenja ne vem nobene posebnosti, ne spremembe sporočiti. Kolikor živim bolj sam za sebe, toliko uživam više mir pred svetom. Kar drugi počnejo mi ni mar, jaz pa delam, kar mi je drago in ljubo. Se ve, da se večkrat pri tem nevošljivci jezejo, pa kaj mi je mar za njih. Kdor molči, zaveže usta 99terici. Nikjer ne nedostaje sovražnikov. Zato je jako lep naš pregovor: Bog nas varji prijatlov, sovražnikov se bomo že sami ogibali: Svakinja mi je odgovorila na moje pismo, da ne more poverniti, da tudi še ne ve kdaj bo mogla, zato naj si pomagam, kakor si morem. To je hvala! Dobro sta vidva storila, da nista posodila. Bodita daleč od njih proč! Naj huje je, kdar se mora pravdati se svojim.

Nana mi ni zinila niti besedice o tisuču, za katerega se je podpisala. Je že dalj časa, da mi ne piše.



Pozdravljana se svojimi.

Tvoj

brat

Frano

Faksimile tega pisma še ni na voljo.