Dubrovnik 20/5 94.Draga sestra!Tvoje pismo prejel. Iznenadilo me je sporočilo, da je naredila Boršnica Nani tožbo za tisoč goldinarjev. Škoda, da mi nisi o tem natančneje kaj povedala, ker Nana mi ni o tem ničesar omenila. Tožila se je Nana res v zadnjem pismu na babo, kako da je očetu napak in da bi bilo dobro, da ne bi jaz dajal očetu denarja v roke, ampak če sam jo prav razumel ̶ da bi Nana očeta preskerbovala, jim kuhala in drugo. V tej zadevi mi lahko ti kaj sporočiš, ker po Naninih besedah se ne morem ravnati, dokler ne izvem čiste in bistre resnice. Nekoč mi je Nana omenila, da jo vabi Ivanka, da bi šle v Černomelj pogledat. Sti li šle ali ne, boš ti bolj vedila. Vesel mi je pisal, ali nič posebnega. Gotovo bi se mu dobro zdelo ako bi ga Ivanka obiskala. Zdaj je lahko, po železnici se pride tje kmalu in ceno. Nace (igralec) je zapustil Ljubljano in se preselil v Zagreb. Slovenci so mnogo izgubili zato pa Hrvatje se okoristili. On in ona sta bila res izvrstna za gledše. Jaz popravljam hišo, namreč pri tleh pode. Mislil sem vse premestiti in staviti parket, ali stroški bi bili preveliki, požerli bi mi počitnično potovanje. Zato sem le naj potrebneje popravil in zakrpal. O vrtu se Ti ne bom dosti, baharil, ker mi ne gre, kakor zasluži moja pridnost in moj trud. Trta je lani pozebla, letos se pa drži, kakor da bi hotela narediti zadnjo oporoko. Rože mi je poparila morska megla, jagode pa vničujejo razni mrčesi. Sicer pa vse pri starem. Dobro se imejte. Pozdravlja vas vse Tvojbrat Frano
Faksimile tega pisma še ni na voljo.