[Ljubljana 9. IX. (?) 1917.]Draga gospa,vesel sem tvojega lepo mišljenega podjetja in upam, da bo imelo tudi uspeha, saj naši ljudje so duševno izstradani in naravnost hrepene po odrešitvi, pa če samo v besedi, kakršno jim moremo mi dati. Čimprej pošljem kaj za prvo številko in tudi pozneje bom mislil na tvoj list, čeprav sem na vse strani vprežen. Za »Zvon« se najtopleje priporočam, kdaj že bi bil pisal, da nisem za korespondenco tak nemarnež, da me je že resnično sram.Z lepim pozdravomvdaniOton Župančič.Rodbino imam na Bledu.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.