Čislani gospod!

Včeraj prejela pismo od Bamb. – v katerem mi naznanja, da mi založi pesmi, le boljše in še te dobro korigirane. Prvo je bilo itak vedno moja parola – a s popravo ne vem kake bodo. Kar pojde zlepa – brez škode – bodem poskusila – a preveč popravljati se mi zdi škoda verzov ter časa. Saj danes nismo v pesmi več tako ozkoznačn glede ritma in z tem, da bi moralo biti vse tako poetovsko omejeno in gladko.

Počutim se prav dobro – ter navzlic bridki izkušnji – slep je, kdor se s petjem ukvarja. – pojem in [nečitljivo].

Zdravi! Ljudmila

9. II. 1904