Dragi Zupančič!Še zdaj Ti knjige nisem poslal. Danes bi, pa imam le tole marko. Če ne prej, v soboto Ti jo pošljem na vsak način. Jamov ovitek je res jako imeniten — boš videl! Na slovenski knjigi doslej še ni takega. V »Dom in Svetu« me Lampe strašno pegla. Niti ene same dobre besede mi ne dá! »Slovenec« pa me je zatajil; jaz bi rad, da bi se še on spravil name; za Schwentnerjabi bilo dobro in tudi jaz bi bil vesel.Dramo sem izročil Schwentnerju že pred kakimi tremi tedni. Pravi se ji »Kralj na Betajnovi«; neumen naslov, pa ga skoro ne morem spremeniti. Mislim, da jo izdá kmalu, igrali pa je letos najbrž še ne bodo.Zdajle pišem nekak epilog za svoje pesmi. Grdó je, pa kaj — denarja sem rabil. V tolažbo Ti povem, da sem jih po priliki 20 izpustil, ter pritaknil menda 15 novejših (novih ne), ki so bile pa večjidel tudi že v »Zvonu«. Popravljal sem mnogo. Izídejo morda ob ístem času kakor Tvoje, takó da bo sramota še večja.Na Dunaju ni prav nič novega. Gledališče je od muh; največji uspeh je imel v letošnji sezoni Evripides (igrali so v Jožefovem na literarnem večeru Herakleja in jaz zelo obžalujem, da me ni bilo zraven). Razstava secesije je bila precej dobra; najbolj pa nas je iznenadil in navdušil Toorop, ki je imel celo kolekcijo. Seznanil sem se z dvema mladima risarjema (Tratnik in Žabota); vsak izmed njiju se mi zdí večji talent nego Vavpotič, ki se je menda čisto pohujšal; padel je v roke razbojnikom (Vidic, Gangl etc.) in kar je rísal zadnjič — in risal je, pravijo, z veseljem — za Vido (zdaj gospó Jerajevo) je bilo zanič in bi jaz sam ne napravil nič slabše. Jerajeva je prijazna in pametna ženska. Zdaj namerava izdati svoje otroške pesmi, ki so nekatere res zelo lepe. Rada bi napravila nekak »Bilderbuch« in zdaj, ko je videla Jamovo risbo za mojo knjigo, bi hotela, da bi risal on. Jaz mislim, da bi bil Jama sposoben za tako reč.Dela imam strašno! Zdaj napišem par novel, pridenem še to in ono iz »Zvona«, »Slovenke« itd. — pa bo knjiga! Nató pa precej na roman za »Matico«! Poleti moram — moram na vsak način — v domovino in zató rabim denarja, mnogo denarja. Ali ker sem že ves v delu, delam z veseljem in nikoli se mi ne zdí, da bi se silil. Narobe, — celó vesel sem in dobro vest imam in kolikor dalj in več pišem, tem boljše pišem. Kakor da bi bila vsaka vrsta in vsaka stran klín na lestvici.Kadar bom pri kraju z vsemi temi rečmí, pa se spravim na romantično komedijo, ki bodo nastopale v njí razen drugih ljudi tudi copernice, bele žene in torklje. In lepo snov imam za novo resno dramo.Kaj počneš ti? Kakor vidim, delaš pesmi kljub vsemu. Pošlji mi kaj in sicer je najboljše, da storiš to reč takoj! Poleti, ko pojdem skoz Gradec, se pač srečava ter en večer pokrokava.Tukaj je s kroki vse pri kraju — dolgčas, kolikor daleč sežejo oči.No, piši kmalu! Knjigo dobiš v nedeljo.Pozdravlja Te Ivan Cankar
Faksimile tega pisma še ni na voljo.