Draga gospa! Precej ubit in razbit sem prišel na Dunaj. Najrajši bi se koj spet odpeljal, — pa ne v Ljubljano, temveč če mogoče v Kamčatko, ali pa vsaj na Baleare. — Lepo zahvalo Etbinu za pošiljatev. Ampak brzojavka me ni nič posebno razveselila. To je drhal brez pameti in brez hrbtanca! — Upam, da si se že enkrat za vselej poslovila od postelje in Ti želim, da bi božičevala na zdravih nogah in z veselim srcem! — Najlepše pozdrave obema in en lep pozdrav tudi Minci. — Ti pa me pomiluj: verjemi, da zaslužim! 22. XII. 1908.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.