Blagorodna gospá!Oprostite mi, da Vas nadlegujem z uljudno prošnjo.Izdati mislim novo zbirko novel in črtic — deloma že natisnjenih, deloma novih — in takó bi imel jako rad tudi tisti dve črtici, ki sta izšli v »Slovenki«: »Umirajoči ljudjé« in »Rdeča lisa«.Morda bi bili takó zeló prijazni, milostiva, da bi mi čim prej izposlovali dotični dve lanski številki — ali pa morda rokopis; kar Vam je že ljubše in bolj pri roki. Hvaležen Vam bom jako.Sploh pa sem še Vaš dolžnik; obljubil sem Vam kaj za »Slovenko« — ali če bi vedeli, kakó sem obremenjen, bi mi gotovo oprostili, da se doslej še nisem oglasil. Zdaj sem pripravil novo izdajo svojih pesmi — temeljito sem knjigo preobrazil, takó da se ne bom preveč blamiral z njó. Tudi nova drama je že pri Schwentnerju. In za »Matico« — in za vraga samega, veličasine snovi me kar podirajo in zmirom mi stoji za hrbtom »memento scribere!« — Krasno življenje, ostudno življenje!Torej, milostiva, uverjen sem, da moji prošnji ustrežete. In dam Vam besedo, da Vam ob prvi priliki napišem kaj prav lepega.S pozdravom in odličnim spoštovanjemudani VamIvan Cankar.18. I. 902. Dunaj/XVI. Lindauergasse, 26. II. 19.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.