ID
1345
PošiljateljIvan Cankar
Poslano izDunaj
Poslano vTrst
Datum7. 3. 1902

Blagorodna gospá!



Zahvaljujem Vas, da ste tako prijazno ustregli moji prošnji.



Kar mi poročate v svojem pismu o Aškercu, me ni iznenadilo. Vsa ljubljanska literarna družba je moralno tako pokvarjena, da bi se samo čudil, če bi mi bili poročali o nji kaj poštenega. S svojim otročje-zlobnim molčanjem o mojih delih, s svojim prikritim zbadanjem in ostudnim zahrbtnim rovanjem bi mi ti ljudjé radi škodovali — in za moment mi lahko resnično škodujejo — ali kadar pride čas, bodo želi za svoje početje sadove, kakoršnih niso pričakovali.



To umazano sovraštvo impotentnih ljudí pa imá nekaj dobrega: vsaka smrdeča kaplja, ki pade name, je ploden gnoj in jaz delam, kakor nisem delal nikoli.



Vaše stvari v »Kolu« nisem bral; tudi nobenega prevoda svojih novel nisem videl. Povedali so mi samó, da je izšla nekjé moja povest o Nikolaju Nikiču iz lanske »Matice«. Vaše zanimanje za moja dela mi je na čast in Vas toplo zahvaljujem zanj.



Schwentnerja sem prašal, zakaj Vam ni bil poslal moje knjige; upam, da je popravil, kar je bil zamudil. Tudi jaz mislim, da ljubljanski ljudjé nekoliko vplivajo nanj in to se je že pokazalo v razmerju med njim in mano. Oprostim mu to lažje, ker je odvisen trgovec in bi se ljubljanska družba niti za hip ne pomišljala, da bi uničila človeka. Saj so mu že krvavo zamerili, ker je bil dal tiskati mojo zadnjo knjigo Šebru v Postojni in ne »Narodni tiskarni«. Zato menda ne

prinese »Narod« ocene.



Svojo obljubo izpolnim gotovo, kadar dovršim delo, ki ga imam v rokah. Pripravljam novo knjigo novel. Za »Matico« napišem roman (v aprilu in maju), ki bo napolnil celo knjigo. In za jesen imam v konturah zasnovano novo dramo. Tudi drame, ki sem jo bil o Božiču izročil Schwentnerju, najbrž ne bodo igrali; Aškerc je ud intendance in Govekar je tajnik našega gledališča



Veliko dela, veselja malo. Zdaj samotarim, nimam družbe. Zupančič je pri vojakih v Gradcu; piše pesmi in je zmirom zaprt. Drugače pa ima mnogo Galgenhumorja. Prihodnje leto pride spet na Dunaj, — ah, naš Dunaj je vendarle prijetno mestece!



9 Cankar XXVIII 199

Koncem mesca se najbrž oglasim s kakšno stvarco pri »Slovenki«.



Pozdravlja Vas in soproga

udani Vam



Ivan Cankar

Na Dunaju/6. febr. 1902.

Faksimile tega pisma še ni na voljo.