Draga Julka!

Ne zameri da Ti toliko časa nič ne pišem kako sem prišel v Ljubljano. Moram reči da sem srečno, v celem vagonu sem bil sam, da me je bilo skoro strah; kart tja k peči sem se vlegel in sem zaspal. Sanjalo se mi je od številke 3, katera je tudi prišla na loterijo, če si jih sploh še kaj več zadela. Akoravno nisem še dolgo v Ljubljani sem že vsa jabolka pojedel. Z gospodinjo sva se tudi že sprla ker me ni hotela zjutrah drugega dne ko sem prišel dol poklicati do pol osmih ko so šli drugi že v šolo. Jaz pa nisem imel časa ne zajuterkovati, ne umiti ne spucati. Novosti Ti nimam sporočiti, odpiši mi kmalu!

Te pozdravlja
Tvoj
brat Josip
Ljubljana, 9. 1. 97
Ne zameri ker sem Ti vse grdo pisal!