Zagreb 24. 2. 1911Dragi prijatelj! – Glej ga nesrečnega fanta, pošlje mi predpustno povest par dni pred pepelnico, ko je list že zdavnaj tiskan. In pa »reduta« za naše kmetske očance! Lepo bi me pogledali. Pol Kranjske in tri četrtine bralcev slavnega »D.P.« še nikoli ni slišalo o »reduti« besedice in zdaj naj jim pridem s tako preklicano grešno stvarjo! – Pošlji mi hitro kaj druzega – do 8./III. najkasnejše! Pošlji kaj velikonočnega, kakšno lepo kmečko historijo, ki jih znaš pisati tako imenitno! – Pa zares, prosim! – Tiste »Mi«, bom najbrž poznejše tudi v »D.P.« natisnila, zabičila sem Zdenki, naj ne izgubi rokopisa. – Smejala sem se strašansko, ko mi je prišla včeraj s Tvojimi tiskopisi o ženski volilni pravici! – O romantik! – Kaj pa misliš na Hrvaškem ženska volilna pravica! Petdeset podpisov zbobnamo in morda še deputacije ne za naš sabor. – A hrv. učiteljice in agitacija za žensko volilno pravico, saj sem Ti pisala, da se nihče še kihniti ne upa. A volilna pravica je politika, dragi moj in politika je prepovedana, nezmerno pregrešna in zločinska reč celo za učitelje, kamoli za učiteljice! – Pred dvema leti smo z učiteljicami snovali društvo »za našu djecu«. Jaz sem bila zato, da se izbere v odbor od 30 odbornic vsaj pet delavk, češ: za njih se gre in za njih otroke. Rekli so mi dobro: predložite imena. Šla sem zamagoslavno k našim socijalistom, pa misliš, da smo našli, kljub velikanskemu študiranju pet inteligentnih, - namreč naravno inteligentnih? – Nismo! – Na Primorskem in v Dalmaciji je vsaj toliko bolje, ker se ondotno ženstvo v takih rečeh priključi lahko avstrijskemu na Hrvaškem pa mora nastopati samostojno. Jaz zdaj nič ne delam. Letos mislim iti nekam na počitnice in res delati kaj. – Knihovna »Novine« F.X. Šalda (pomisli!) misli izdati moje Vladoškojade še pred Veliko nočjo v posebni knižici. Sami so mi ponudili in kar načuditi se ne morem, da se tem občutljivim estetom dopadejo moje otročarije. Rada bi izdala tudi slov. Govorila sem lani z Kleinmayerjem o tem in letos mu zopet pišem. Strašno sem nemarna v takih rečeh in na »kšeft« se ne razumem kar nič. Čitala sem te dni »Školjko« in »Samosvoj« od Kristana. »Školjka« je prav interesantna »Buchdrama«, na deskah pa mislim, da bi tisti neskončni dialogi ne imeli pravega učinka. Kristanova stvar je živahnejša in karakterji so ostro očrtani. – V nedeljo imamo »čaj« pri Zdenki Markovič. Doljak Graboroski z ženo pride in morda še par drugih. Morda bo prav fletno. Izpij torej kozarček cvička v moje zdravje in pošlji mi kakšen rokopis hitro, hitro! »Reduto« morda lahko vseeno še za predpust spraviš v kak ljubljanski list. – Z ozirom na Tvoj prazen žep sem pisala Vydru danes naj Ti takoj pošljejo 20 K à conto - da potrebuješ – nu za reduto! –Lep pozdrav! Zofka JelovšekPozdravi enkrat Tvojo sestro od mene!NB: Denar dobiš na »Jutro« – instruiraj pismonoša! – Želim, da ga sprejmeš vsaj še na pustni torek.
Faksimile tega pisma še ni na voljo.