Zagreb, 3. 4. 1924Dragi doktore! – Na, Ti si me pa res jako pohvalil! – Hvala lepa! – Kaj pa delaš? Pred Velikonočjo bi prišla morda na par dni v Ljubljano. Namreč, če ima smisla. Rada bi našla založnika za zbirko slov. novel. Naravno, originalnih. Pisala sem že pred nekaj časa Govekarju o tem, pa mi ni odgovoril. – Če misliš, da dobim založnika bi s pisanjem nadaljevala, 4 imam napisane – če ne pa nima smisla. Piši mi, prosim Te, na karti in takoj. Saj veš, da človek dela kadar je razpoložen. Par se mi jih je zdaj itak izpušilo iz glave. Moj mož ima influenco, pa ne morem delati. – Spomladi ni pa ni! A tako rada imam spomlad! – Zdaj pa vem kako bo: iz pomladi bomo skočili v vroče leto.Živim drugače po starem med svojimi knjigami. V društvih ne delam nič več, je nemogoče v naših zastrupljenih prilikah. A moj mož je politik in realist, to za pisatelja ni dobra atmosfera. Ampak kakor človek je dober in preuradna duša a karakter čvrst. – Zbogom torej! In morda na svidenje!Vse dobro želim ------! Zofka
Faksimile tega pisma še ni na voljo.