Predragi oče!Približal se je dan devetnajstega sušca, in z njim vaš god, najlepši in najveselejši dan celega leta, za Vas dragi oče. Želim Vam, da bi, kakor cvetljice, katere začenjajo ob tem času zopet zeleneti, tudi Vi se vnovič okrepčali, in še dolgo let v sreči in veselju živeli, po smrti pa v kraj prišli, kjer se vse tuge pozemskega življenja pozabi in le veselje vživa. To vse Vam želi, in še enkrat zakliče, Bog Vas živi!VašpokorniJosip18. 3. 1899N. P. Prosim ne zamerite, da Vam tako grdo pišem, ker sem si palec nekaj zvil na desni roki. Julka me je tudi v zadnjem pismu spomnila, da naj ji pišem kedaj se začno velikonočne počitnice. Začnejo se v sredo, to je 29. sušca.Pozdravlja,Josip
Faksimile tega pisma še ni na voljo.