ID
1541
PošiljateljEtbin Kristan
PrejemnikZofka Kveder
Poslano iz
Poslano v
Datum1900



Draga Zofka!



Hvala lepa za Tvoje pismo. Vsaj eno znamenje, da še živiš! Kar se tiče kritike o Tvoji knjigi, je že v tiskarni in izide v številki od sobote. Toda ne misli, da samo hvalim! Napisal sem prav tako, kakor mislim. Kar pa se tiče kritike o Jelovškovih simfonijah, mislim, da ni konfiscirana, ali kakor vidiš, izhaja sedaj v »Narodu« dolga stvar, Zolov »Die Wasser steigen«. Za »Narod« sem bil napisal ocene knjig o Arnoldovih poezijah, o knjigi Života in pa o Simfoinijah, pa upam, da pride še vse na vrsto. Opravka imam potem še z Meškovimi povestmi za Zvon, pa s Stritarjevimi zbranimi deli, z Gjalskega knjigo »Diljem doma« in pa s Tavčarjevimi povestmi. Moj roman se približuje koncu; nekaj novel in pesmi v nemškem jeziku je izšlo tu in tam, s svojo novo dramo se tudi ukvarjam. Dela torej nič ne manjka. Končno daje uredovanje Prapora tudi nekaj opravka. Doma sem bil ta mesec le nekoliko dnij, ves čas na potovanju, po Štajerskem, po Gorenjskem, po Notranjskem, po Istri, v Reki i.t.d. Želim si počitka in si ga želim, pa ne vem, ali se bodem sploh kdaj odpočil, dokler živim. Letos sem bil tudi ves čas bolehen, skoro bolan. Največ je bilo pač vreme krivo, nekaj pa menda tudi delo. No, sedaj se je vreme popravilo in upam, da bode zopet bolje.

Vprašaš, kaj dela gospoda v Ljubljani? Umetniško društvo je sedaj zaspano. Na jour-fixe pride včasih 10 ljudij, včasi še manj. Sicer pa v Ljubljani večinoma vse po starem. Kako naj se ljudje tam sploh razvijajo? Kinezarstva je tu najmanj toliko, kakor v Pekingu. »Mi Slovenci!« to je še vedno bojna parola, kakor bi bili kakšen izbran narod in kakor bi na celem svetu ne bilo vse skupaj nič vredno, kar ni slovensko. Pa tista švermerija za Rusijo, za sveto, ki ne razločuje niti ruskega naroda od ruske države in blagruje vse z ruskim absolutizmom vred. Zadnjič smo imeli v umetniškem društvu jako živahno debato o tem. Edini Govekar je bil na moji strani. Jenko je bil v društvu. Moraš si misliti, kako se je ešofiral, ko sem mu napadel sveto matuško! Verujem, da bi rada vedela, kako je v Ljubljani, ali res ti ne morem ničesar povedati. Nič se ne godi. Časnike itak menda čitaš.

V Trstu tudi vse pri starem, le da sedaj sploh ne pridem z nikomer v dotiko. Márica? Od decembra nisem bil pri njej in je nisem videl, dasi bi moral opomniti jo radi umetniškega društva. Ivanke tudi ne vidim in odkritosrčno Ti lahko povem, da niti ne mislim na to. Le to vidim iz »Slovenke«, da sem se prokleto motil, če sem nekdaj upal, da je to dekle zmožno kakšnega razvoja. Enkrat je dejala: »Jaz sem vendar goska.« Danes ji pač ne bi ugovarjal. Pravzaprav je to res velikanska impertinenca, pisati o rečeh, o katerih nima človek nobenega, ali prav čisto nobenega pojma. O ženskem vprašanju razume ta Ivanka toliko, kolikor moja peta o helenskih bogovih. Piše pa o njem tako oblastno, da mora človeka jeza pograbiti. In vse ad maiorem gloriam klerikalizma!

Mi smo bili sploh preveč obzirni, preveč popustljivi. Po tej bandi, ki strupi ves narod, bi se moralo vse drugače udrihati. Z lažjo, z zabitostjo, z obrekovanjem, zavijanjem i.t.d. deluje ta svojat, mi pa postopamo z rokavicami! Tepci smo!

Škandal je za vse slovensko ženstvo, da ne najde ene žene, ki bi tej potepčeni in potepčevalni »Slovenki«, ki ne zasluži nič druzega, kakor da bi crknila, povedala pošteno svoje mnenje. Čitaj Ivankine limonade! Takšen sladek okus imajo, pa so vendar strup. Kdor misli pošteno s slovenskim ženstvom, bi moral prerezati vse vezi med seboj in takim listom.

Mi smo sedaj v Idriji ustanovili žensko društvo, od tod bode še pripihal drugačen veter.

Toda dosti jeze.

Ti si torej želiš fanta. Če Jelovšek pravi, da bi rad punčko, mu tega ne morem verjeti. No, Šenkova teorija stoji na slabih nogah, pa zato le počakajta, kadar pride čas, bodeta že videla. Lepo je od Tebe, da si papačka obvestila o tem in upam, da tudi v Slavoniji ne izgineš popolnoma. Vsaj sem ter tja kakšno znamenje življenja, kaj?

Kako pa je s Tvojim delom? Ali kaj pišeš? Kaj projektiraš?

In kaj dela Jelovšek? Pozdravi ga.

Kaj ti je Drofenik pisal, tega ne razumem prav. O kakšnem vražjem prijateljstvu pravzaprav sanja? Saj ga itak ne sovražim, besedo prijateljstvo pa naj pusti pri miru. O tem imam svoje posebno nazore.

No, ne pozabi popolnoma na svojega papačka; oglasi se vsaj včasi. Pa srčen pozdrav!









Bine

Faksimile tega pisma še ni na voljo.