Draga Julija!Da ne bodeš preveč skrbela kako sem prišel v Ljubljano, Ti takoj vse povem. Kakor Veš peljal sem se v 2. Razredu in prav na prostoru. Prišedši v Ljubljano, nisem dobil Turka, ker se je na nogo nekoliko pobil in ni mogel priti. Šel sem sam s kolodvora, nesel sem res težko, no pa je že šlo.Pri vratih sem pozvonil (in hlapec mi je prišel odpreti, da sem šel notri. Spal sem dobro. Drugega Ti ne vem pisati, vreme imamo lepo, smega ne vidiš blizu okrog. S Turkom kar doma sediva, jabolka jeva in se učiva.Ker upam, da Ti v kratkem zopet pišem sklenem z brezštevilnimi pozdravi na Te in na vse domače,TvojJosipLjubljana, 6. 4. 1899
Faksimile tega pisma še ni na voljo.