Draga Julija!Precej časa je že, kar sem Ti zadnič pisal, a tudi še sedaj bi Ti ne, a naročila si mi, da naj Ti pišem, kedaj je sklep šolskega leta. Da veš, v soboto je. Kar se tiče pa mene radi šole, Ti povem, da sem padel. Jaz sem se sicer trudil, a nesreča! nič ni pomagalo. Padel sem v mathematiki in v darstellende. Upam, da mi ne boš, oziroma stariši, vedno o šoli govorila; pameten sem že toliko, da se sam nase dosti kregam, ne da bi mi še drugi naprej metali. Počitnice si bom že sam zadosti grenil, in rajši domov ne pridem, kakor da bi vedno o šoli slišal!Te pozdravljaTvojJosipNedatirano, poštni žig 12. 07. 1900
Faksimile tega pisma še ni na voljo.