Ljuba Julija!Obljuva dela dolg, pravi pregovor!Čas imam ravno, in odgovarjal ti bom najprej na tvoje pisemce.Zaradi božičev sem se namreč odločil, da ostanem v Pragi, ker pridem tako o pustu domov. Mogoče grem celo z enim Čehom v Kolin – seveda mene ne bo to nič stalo, in ostanem par dni tam. Drugače je tudi bolje, ker če grem domov, se potem zopet težko poprimem učenja, zato me pa veseli, da mi niste še knjig pošiljali, ker prosim, če bi mi tudi nekaj fižola poslali. Naredim večkrat kranjsko večerko. Najprej smo použili mojo moko, seveda to je bilo že kedaj, potem je dobil en drug ajdovo moko, in zopet se nas je zbrala cela rajda okrog sklede in pošla je tudi ta. Ko smo pa izprevideli, da pride taka večerja vendar še predraga, ker se porabi dosti špirita, špeha in je treba še v poštev jemati, da je dosti dela z žganci, če se jih hoče dobro skuhati, smo se zmenili, da bo eden – to naj bi bil jaz – preskrbel fižola (tu se ga ne dobi) drugi olja, tretji jesiha in popra, četrti pa kar je treba še zraven, kakor n. pr. Kruha ali kaj sličnega.Prosim torej, če mi pošljete fižola, več če ga je, bolje bo. –Pišeš mi, da naj bi pisal Dovšaku – ali je še njegov naslov: Sv. Križ, Grignano pri Trstu? Če je to napačen naslov, mi pošlji pravega!Torej je bilo le grozdje ono sadje – skoro bi ne verjel. Dobro pa je dobro!Pri vas praviš, je lepo vreme! No tu v Pragi imaš pa vsako uro drugo vreme. V eni uri je popolnoma jasno in kmalu nato že dežuje. Vsak dan je najmanj dvakrat dež. Grozno dolgočasno vreme!Ali se mogoče začenjajo zopet oni zlati časi kako so bili nekdaj!? Prirejate zopet predstave in skrivate gosko! Skoro sem bil že pozabil na to navado, ker preteklo je že nekaj let, kar smo o Sv. Martinu gosko skrivali.Ivanki in Mici se zahvalim za razglednico, četudi pošlem o priliku v zahvalo vsaki eno razglednico iz Prage ali od kje drugje.Sedaj pridejo pa moje novice!Dela imam zelo veliko in dan morem pazno razdeliti, da mi ne zmanjka časa. Prvič je šola, potem je matura, potem učenje za tehniko. To bi bilo glavno, a potem pride še Češčina, ki jo podučuje nek filozof tretjega letnika, potem laščina, ki jo tudi sedaj obiskujem in ki jo uči eden ki je tudi že 3. leto v Pragi. K temu bo prišla sedaj še skoro gotovo tudi Ruščina. Ker veš, da ne morem biti brez petja, smo se zbrali štirje in imamo kvartet. Šink, ki študira prvo leto jus poje I. ten., Šonc, ki je obenem pevovodja, ker je že 3. leto na konservatoriju ima II. ten., jaz I. bas in Brnot, ki podučuje češčino in je filozof III. letnika poje II. bas. Ko bi nas slišala, to je petje! Seveda imamo pa tudi skušnje. Lahko si misliš, da nimam veliko časa. Pojutrišnjem, t.j. v soboto gremo mi štirje celo v Sobieslav, (išči južno od Prage), kjer bomo nastopili kot slovenski kvartet. To je daleč, ker poštni vlak vozi iz Prage do tja 4 ure. Misliti si moreš, da dobro pojemo, ker bo »Slovansko društv v Pragi« toliko dalo za to da gremo. Vožnja, jed in prenočišče bo prosto in še vsak dobi 2 fl. Pa še kako so nas prosili, predno smo se odločili. Sploh ne nastopimo nikjer zastonj! Ker pade ravno na soboto in nedeljo, ko imamo prosto, smo obljubili , da gremo.Kako se bom tam imel, ti že pišem!Drugih novic ne vem. V šoli bi bil najraje vedno, tako me veseli tisto kukanje. No, zadnič sem tudi eno »našpilal«. Naredil sem en tak gas, ki se imenuje »Knallgas« in ki grozno poči, če se da v steklenico in zažge. Vsi v laboratoriju so mislili, da se je eden vstrelil, tako je počilo. Pritekli so vsi k meni, učenci, profesor, laboranti in asistent in so popraševali, kaj da je. No, zgodilo se mi ni nič, to je dobro!Asistent, to je tisti, ki takorekoč profesorja nadomestuje je en zelo prijazen človek. Zadnič pride k meni in me upraša: ali niste vi iz Planine, jaz sem mu rekel kar: ja! On pa pravi: ali prav iz Planine ali mogoče iz kake vasi tam okrog, kakor na primer Laze, Rakek, Unec i.t.d. Jaz sem ga kar zijal, od kje da vé on te vasi. Potem sva dalje govorila o naših krajih. Spozna se po Planinski dolini precej dobro. Bil je na vojaških vajah tam, in ker se mu je okolica dopadla, prišel je potem še na počitnice tja.Moreš si misliti, da se mi je čudno zdelo, da dobim tu v Pragi človeka, popolnoma tujega nemca, ki se spozna po Planini. To znanje mi gotovo ne bo škodilo, temveč koristilo, ker asistent ima tudi nekaj besede. Sploh meni vse rad pokaže in vsako uro klepetava kaj o Planini. Kar drugi ne smejo narediti, naredim jaz lahko, ne da bi mi kaj rekel.To so vse novice, ki ti jih imam pisati!Ker je ura že 11, – končam!Piši mi o priliki še kaj novic, saj vem, da jih je pri vas vedno dosti.Pozdrav vsem domačim,posebno tebipošiljaJosip26. 11. 03ob 11ih zvečerKer je še nekaj prostora, ti bom še povedal, ker sem ravno tvoje pismo prijel v roko in videl kako napišeš naslov. Da ne bo kdo mislil da ne znaš češčine, moreš napisati Hopfenštokova ulice = Hopfenštokova ulica v slovenskem. Seveda se to za Slovenca čudno sliši. Torej sedaj ko sem te češko navadil (ko sam ne znam), grem lahko spat, ne li?Lahko noč vsem skupaj! —
Faksimile tega pisma še ni na voljo.